Smer MENTALNO ZDRAVJE V NAPREDNI PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE

Zaposlitvene možnosti diplomantovZaposlitvene možnosti diplomanta so vezane na:                                                                                                      

• zdravstvene zavode (bolnišnice, zdravstveni zavodi),
• socialno – varstvene zavode,
• socialne službe,
• javno upravo,
• šolske ustanove,
• negovalne bolnišnice,
• zasebni sektor,
• sanitetne enote slovenske vojske in obrambne strukture bodočih mednarodnih povezav,
• civilno zaščito,
• humanitarne organizacije,
• ministrstva in
• različne evropske in svetovne organizacije povezane z zdravstvom in zdravstveno nego.

Pridobljene kompetence diplomantov                                                                                                                                

Splošne kompetence: 

• Uporaba naprednega kliničnega znanja in kritičnega razmišljanja za zagotavljanje celostne ocene mentalnega zdravja in psihologije zdravja posameznika, družine in skupnosti
• Izvajanje celostne ocene zdravstvenega stanja in uporaba kliničnega sklepanja pri mentalnem zdravju in pomen primarne, sekundarne in terciarne preventive duševnih motenj.
• Načrtovanje celostne in individualne zdravstvene nege pri skrbi in ohranjanju duševnega zdravja.
• Sposobnost za obravnavo bolezni odvisnosti, samomorov in samomorilnih vedenj ter psihiatrično urgentno obravnavo
• Sodelovanje pri terapevtskih ukrepih s poznavanjem pomena psihofarmakologije v okviru terapije in preprečevanja duševnih motenj in razumevanje mehanizma delovanja zdravil za duševno zdravje, njihovih učinkov na možgane in celoten organizem ter vedenje o stanju zdravil v telesu.
• Vodenje posameznikov z duševnimi motnjami.
• Usposobljenost za uporabo na dokazih utemeljenih modelov prakse, ki spodbujajo promocijo zdravja in preventivno dejavnost
• Integracija teorije, raziskovanja in na dokazih utemeljenega zdravstva za izboljšanje izidov pri mentalnem zdravju.
• Razvoj skrbnih profesionalnih odnosov z bolniki, njihovimi svojci, zdravstvenimi (so)delavci ter drugimi deležniki v okviru zdravstvene obravnave.

 

Predmetno specifične kompetence:

• Sposobnost kritičnega razpravljanja o ključnih značilnostih duševnega zdravja in ustreznih posegih, vključno s farmakološkimi in psihološkimi.
• Sposobnost analiziranja ključnih pojmov v duševnem zdravju in njihovo uporabo pri oskrbi duševnega zdravja in promociji duševnega zdravja.
• Razumevanje širše vloge medicinske sestre pri podpiranju ljudi pri urejanju njihovega duševnega in fizičnega zdravja.
• Izkazovanje kritičnega razumevanje in razvoj terapevtskega zavezništva v procesu vključevanja pacientov v celostno oceno, oblikovanje in raziskovanje odnosa do možnosti zdravljenja, vključno z zdravili in psihološkim zdravljenjem.
• Sposobnost samostojnega delovanja  pri razvoju sistema skrbi za duševno zdravje ter organiziranja dela v različnih organizacijskih oblikah skrbi za duševno zdravje.
• Prepoznavanje bolnika s problematiko bolezni odvisnosti ter predlaganje bazičnih usmeritev v iskanju pomoči.
• Prepoznavanje znakov, vzrokov in posledic duševnih motenj ter opredeljevanje osnovnih znakov pogostih duševnih motenj.
• Prepoznavanje samomorilnega vedenje in sposobnost kritične presoje, analize in sinteze različnih teoretičnih modelov ter prenos  v prakso.
• Sposobnost opredelitve teoretičnih in praktičnih okvirjev klinične psihiatrije ter razumevanje psihiatrične motnje razpoloženja.
• Poznavanje in razumevanje temelje osnovne in klinične psihofarmakologije.
• Sposobnost ustvariti ugoden terapevtski kontekst in odnose s pacienti.
• Razumevanje biopsihosocialnega modela zdravja in bolezni s posebnim poudarkom na razumevanju vloge psiholoških, vedenjskih in socialnih dejavnikov pri ohranjanju zdravja in preprečevanju bolezni.
• Prepoznavanje osnovnih značilnosti posameznikov v forenzični psihiatriji in razumevanje najpogostejših duševnih motenj s področja forenzične psihiatrije.
• Sposobnost opredelitve delovanja zdravstvene nege mentalnega zdravja v skupnosti in prepoznati stigmo duševnih motenj v skupnosti.
• Sposobnost opredeljevanja, načrtovanja in organiziranja duhovne oskrbe kot bistveni del celovite oskrbe.

 

 

Izvedba in menjava izbirnih predmetovV primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet. Kasnejše menjave niso več mogoče.       

                                  
                                                                

Izbirne učne enote v 1. in 2. letniku študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega (za vse smeri) se izvajajo glede na število vpisanih študentov:

 

7 in več študentov	predavanja v celoti                     seminarji v celoti vaje v celoti
4 do 6 študentov	predavanja 50%                     seminarji 50 % vaje v celoti
1 do 3 študenti	Učna enota se ne izvaja

Priznanje znanj in spretnosti na študijskh programih                                         

 

Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.

 

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM FZV, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.

Pogoji za napredovanje                                                                                                                                 

 

Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS.

Pogoji veljajo za vse študijske smeri.

 Predmetnik                                                                                                                        

 

PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA - SMER

MENTALNO ZDRAVJE V NAPREDNI PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE

ZA ŠTUDIJSKO LETO 2023-2024

 

 

1. LETNIK

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA IN PATOFIZIOLOGIJA V NAPREDNI PRAKSI	MARTIN MARINŠEK	5	Zimski
RAZISKOVANJE IN RAZISKOVALNA METODOLOGIJA	MAJDA PAJNKIHAR, SONJA ŠOSTAR TURK	10	Zimski
TEORIJE, KONCEPTI IN PRAKSA ZDRAVSTVENE NEGE	MAJDA PAJNKIHAR	10	Zimski
NA DOKAZIH UTEMELJENA ZDRAVSTVENA NEGA	DOMINIKA VRBNJAK	5	Zimski
MENTALNO ZDRAVJE V NAPREDNI PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE	ROSEMARY CLARE STENHOUSE	10	Poletni
NAPREDNA CELOSTNA OCENA MENTALNEGA ZDRAVJA IN KLINIČNO ODLOČANJE	ROSEMARY CLARE STENHOUSE	5	Poletni
VODITELJSTVO IN MANAGEMENT S PODROČJA MENTALNEGA ZDRAVJA	BRANKO BREGAR	5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 1		5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 2		5	Poletni
SKUPAJ		60

Izbirne učne enote

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
BOLEZNI ODVISNOSTI	BRANKO BREGAR	5	Poletni
PSIHIATRIČNA URGENTNA STANJA IN STRESNE MOTNJE	MERCEDES LOVREČIČ	5	Poletni
SAMOMORI IN SAMOMORILNA VEDENJA	VITA POŠTUVAN	5	Poletni
MENTALNO ZDRAVJE STAROSTNIKOV	VOJKO KAVČIČ	5	Poletni
MENTALNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV	HOJKA GREGORIČ KUMPERŠČAK	5	Poletni
KLINIČNA OCENA DUŠEVNEGA STANJA OTROK IN MLADOSTNIKOV	HOJKA GREGORIČ KUMPERŠČAK	5	Poletni
MOTNJE RAZPOLOŽENJA IN PSIHIATRIČNE MOTNJE	MARČINKO	5	Poletni
MOTNJE V DUŠEVNEM RAZVOJU	OWEN BARR	5	Poletni

 

2. LETNIK

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
PSIHOFARMAKOLOGIJA	MIRO JAKOVLJEVIĆ	10	Zimski
KLINIČNA PRAKSA	BRANKO BREGAR	5	Zimski
IZBIRNI PREDMET 1		5	Zimski
IZBIRNI PREDMET 2		5	Zimski
FARMAKOLOGIJA S TOKSIKOLOGIJO	TINA MAVER	5	Zimski
PSIHOLOGIJA ZDRAVJA	KARIN BAKRAČEVIČ	5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 1		5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 2		5	Poletni
MAGISTRSKO DELO	DOMINIKA VRBNJAK	15	Poletni
SKUPAJ		60

Izbirne učne enote

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
FORENZIČNA PSIHIATRIJA	MARČINKO	5	Zimski
E-ZDRAVJE	GREGOR ŠTIGLIC	5	Zimski
SPIRITUALNA OSKRBA	ANTO ČARTOLOVNI	5	Zimski
PRAVO IN ETIKA	VESNA RIJAVEC	5	Zimski
KOMUNIKACIJA	IGOR AREH	5	Zimski
MENTALNO ZDRAVJE V SKUPNOSTI	MIRO JAKOVLJEVIĆ	5	Zimski
E-ZDRAVJE	GREGOR ŠTIGLIC	5	Zimski
SVETOVANJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE	IGOR AREH	5	Poletni
NAPREDNO KVALITATIVNO RAZISKOVANJE	MAJDA PAJNKIHAR, DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletni
PISANJE, PUBLICIRANJE IN PROMOCIJA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA	DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletni
NAPREDNO KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE	GREGOR ŠTIGLIC	5	Poletni
UVOD V RAZISKAVE MEŠANIH METOD	DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletni
MODELI, TEORIJE IN KONCEPTI ZA ZDRAVJE POPULACJE	MAJDA PAJNKIHAR, DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletni
UPORABA DOKAZOV V ZDRAVSTVU IN SOCIALNEM VARSTVU	DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletni

 Povprečna dolžina trajanja študija                                                                            

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje na UM FZV

LETO	SKUPAJ	R	IZR
2015	4,7	4,1	5,2
2016	4,4	4,0	4,7
2017	5,3	4,9	5,7
2018	4,7	5,4	4,0
2019	4,7	4,2	5,3
2020	5,2	4,6	5,8

 Nadaljevanje študija po prekinitvi – za osebe brez statusa                  

Osebe, ki jim je potekel status študenta in niso opravile predpisanih študijskih obveznosti na vpisanem študijskem programu, kljub temu pa želijo nadaljevati z opravljanjem manjkajočih obveznosti/zaključiti študij, se prijavijo z obrazcem      

Prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi v študijskem letu 2023-2024

 

 Izpolnjeno in podpisano prošnjo se posreduje po pošti ali odda v Referat za študijske in študentske zadeve UM FZV v času uradnih ali pošlje po elektronski pošti referat.fzv@um.si.

 Na podlagi te prošnje vam bomo uredili podaljšanje veljavnosti digitalne identitete (za dostop do AIPS-a in DKUM-a) za tekoče študijsko leto in vam v primeru, če vam bo Komisija za študijske zadeve UM FZV zaradi spremembe študijskega programa, na podlagi 122. in 123. člena Statuta UM, določila dodatne študijske obveznosti, izdali sklep o nadaljevanju študija po prekinitvi.

Na osnovi oddane prošnje za nadaljevanje študija po prekinitvi se osebi brez statusa izda račun za plačilo stroškov za podaljšanje veljavnosti študentskih storitev v višini 29,50 EUR.

V primeru izdaje sklepa Komisije za študijske zadeve UM FZV je oseba brez statusa pozvana k plačilu prispevka za izdajo sklepa v višini 18,10 EUR.

 

************************************************************

Statut UM - 122. in 123. člen

Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve  spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega  programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva  spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo  za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.

Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.