Smer Preventivna in klinična prehrana

Zdravstvena nega (II. st.)

Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Pridobljen strokovni naslov: magister zdravstvene nege, magistrica zdravstvene nege (okrajšava: mag. zdr. nege)


Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, oziroma kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. Epidemiološke, biokemijske in molekularno-biološke raziskave so pokazale povezavo med pojavnostjo in potekom določenih kroničnih bolezni in načinom življenja ter prehranjevanja. Cilj uravnoteženega prehranjevanja je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja, kot tudi preprečevanje s hrano pogojene simptome pomanjkanja (npr. dermatitis, očesne in možganske okvare) in deficitarne bolezni (npr. pelagra, rahitis, skorbut), kot tudi prekomerno prehranjevanje, ki lahko vodi do nastanka številnih civilizacijskih bolezni. Z izobraževanjem in s ciljano promocijo o zdravem načinu prehranjevanja v vseh življenjskih obdobjih pripomoremo k boljšim prehranjevalnim navadam in prehranjevanju ter s tem k ohranjanju in krepitvi zdravja prebivalcev Slovenije.

| Študijski program ima akreditacijo do 15. 10. 2021 |


 

 Zaposlitvene možnosti diplomantov                 

Diplomanti bodo zaposljivi v:       

 

  • zdravstvenih domovih,
  • preventivnih centrih,
  • zdravstveno vzgojnih centrih,
  • zavodih za zdravstveno varstvo,
  • bolnišnicah,
  • domovih za ostarele,
  • obratih javne prehrane,
  • hotelih in zdraviliščih,
  • vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šole, dijaški domovi),
  • farmacevtski industriji,
  • turizmu,
  • športno-rekreativnih centrih,
  • nevladnih organizacijah ter
  • v živilsko pridelovalni in/ali predelovalni industriji.

 

Pridobljene kompetence diplomantov
Študenti bodo s študijskim programom pridobili splošne in predmetno specifične kompetence.                      

 

Splošne kompetence:

  • razvijanje znanja in spretnosti v prehranski znanosti, dietetiki in klinični prehrani ter na področju vedenjskih ved, ki tvorijo osnovo za certifikacijo dietetikov in za delo v zdravstvu,
  • spoznati prehrano bolnika oziroma razlike med prehrano zdravega in bolnega človeka, oceniti stanje prehranjenosti in načine prehrane bolnika ter metode za predpisovanje diet,
  • prepoznavanje, kritično analiziranje in izboljšanje prehranjevalnih navad (prehranska terapija za različne bolezni in tudi v okviru preventivnega zdravstvenega varstva, ki temelji na raziskavah in dokazanimi izkušnjami),
  • sposobnost svetovanja in izobraževanja ciljnih skupin in posameznikov,
  • sposobnost izbire najprimernejših orodij za spremembo življenjskega sloga,
  • sposobnost za samostojno delo in predlaganje izboljšav v zvezi z vidiki načrtovanja prehrane, priprave obrokov, živilske tehnologije, kulture, sociale, psihologije prehrane, okolja in gospodarstva,
  • sposobnosti, ki temelji na fizioloških in kliničnih podlagah, raziskovanju, spremljanju in dokumentiranju,
  • usposobljenost študenta za samostojno-raziskovalno delo,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Spoznajo osnovne procese v prehrambeni tehnologiji in njihove uporabe v procesnem inženirstvu, kot tudi procesov za proizvodnjo nekaterih proizvodov prehrambene industrije.
  • Spoznajo temelje integracije in regulacije metaboličnih procesov v celicah in tkivih.
  • Pridobijo osnove za razumevanje patofizioloških stanj človeka pri nekaterih najpogostejših presnovnih in prebavnih motnjah.
  • Spoznajo načela preventivne prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja; preventivno prehrano pred ključnimi boleznimi sodobnega časa: rakom, srčno-žilno boleznijo, debelostjo, sladkorno boleznijo ter spoznajo optimalno prehrano v različnih življenjskih obdobjih.
  • Spoznajo temelje zdrave prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, promocijo zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih, značilnosti priporočenega načina prehranjevanja za posamezne starostne skupine in posebne prehranske potrebe ter tveganja in bolezni povezane z neustrezno prehrano.
  • So sposobni oceniti stanje prehranjenosti bolnika, prepoznajo osnovne simptome, poznajo diagnostične postopke in principe zdravljenja bolezni ter najprimernejšo obliko prehrane pri določeni bolezni vključno z vsemi oblikami umetne prehrane.
  • Sposobnost izvesti najpogostejše hitre teste za spremljanje zdravljenja, tudi s hrano, svetovanje pacientom in drugim uporabljati rezultate biokemičnih analiz biološkega materiala pacientov in drugih.
  • Osvojijo znanja iz infekcijskih bolezni, še posebej tistih povezanih z varnostjo hrane v prehrambeni verigi.
  • Spoznajo različne vrste alternativnih oblik prehranjevanja – komplementarne oblik  prehranjevanja, njihove značilnosti ter vplive na zdravje.
  • Sposobnost ugotavljanja okoljskih ter drugih psihosocialnih dejavnikov tveganja v povezavi s prehrano na populacijski ravni, poznavanje ekonomiko zdravstva z vidika preventivne prehrane.
  • Spoznajo osnovne vsebine s področja javnega zdravja, kar jim bo omogočilo oblikovanje širšega pogleda pri spremljanju ostalih učnih vsebin ter razumevanje prepletenosti različnih dejavnikov tveganja, različnih okolij ter lastnosti posameznika pri patogenezi posameznih bolezni, kot tudi pomena
    širšega socialnega okolja pri zagotavljanju pogojev za ohranitev in povrnitev zdravja.
  • Spoznajo  osnovna teoretična načela rasti in razvoja otroka, prehranskih potreb  otrok v določenih starostnih obdobjih, prehranskih smernic in prehranske obravnave dojenčkov, otrok in adolescentov, osnov parenteralne in enteralne prehrane pri otrocih ter spoznajo prehranske smernice in obravnave posameznih skupin kroničnih pediatričnih bolnikov.
  • Poznavanje in prepoznavanje problemov vezanih na prehrano v obdobju staranja – glede na njihove specifične potrebe, razumevanje preventivne prehrane z vidika dejavnikov tveganja pojavnosti obolenj ter promocija in izobraževanje zdravega prehranjevanja za starejše.
  • Spoznajo temelje prehrane športnika za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, kako pristopiti k promociji zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih.
  • Pridobijo teoretično in praktično znanje in veščine potrebne za obravnavo posameznih motenj hranjenja.

 

Izvedba in menjava izbirnih predmetov
V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet. Kasnejše menjave niso več mogoče.                                    

 

 

Izbirne učne enote v 1. in 2. letniku podiplomskega študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega se bodo izvajale glede na število vpisanih študentov:
                                             

 

10 in več študentov predavanja v celoti
seminarji v celoti
vaje v celoti
5 do 9 študentov predavanja 50%
seminarji 50 %
vaje v celoti
1 do 4 študentje učna enota se ne izvaja

 

Priznanje izpitov ali posameznih vsebin znotraj učnih enot                                                                                    

 

Rok za podajo prošenj na Komisijo za študijske zadeve je 30.11. tekočega študijskega leta.

 

  1. Študent/ka izpolni obrazec »Prošnja za priznanje izpita ali posameznih vsebin iz učne enote« ter ga z vsemi potrebnimi prilogami, ki so navedene na obrazcu, pošlje nosilcu učne enote;
  2. Nosilec učne enote na podlagi predložene dokumentacije izda pisno mnenje v zvezi s priznanjem izpita ali posameznih vsebin znotraj učne enote ter le – to skupaj s prošnjo študenta/ke ter vsemi ostalimi dokazili posreduje v Referat za študentske zadeve FZV UM;
  3. Referat za študentske zadeve FZV UM posreduje prošnjo na Komisijo za študijske zadeve FZV UM;
  4. Komisija za študijske zadeve FZV UM na seji preuči in sprejme sklep v zvezi s priznavanjem učne enote ali posameznih vsebin znotraj učne enote;
  5. Študent/ka prejme po pošti odločbo.

 

Pogoji za napredovanje                                                                                     

 

Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS.

           

 Predmetnik                                              

PREDMETNIK

ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA

SMER PREVENTIVNA IN KLINIČNA PREHRANA

ŠTUDIJSKO LETO 2019/2020

 

UČNI NAČRTI ZA ŠTUDIJSKO LETO 2019/2020

 

 

 Povprečna dolžina trajanja študija                                

 

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na podiplomskem študijskem programu 2. stopnje Zdravstvena nega.

LETO SKUPAJ R IZR
2010 3,0 3,0 3,0
2011 3,3 3,2 3,4
2012 3,6 3,5 3,7
2013 4,5 4,2 4,8
2014 4,7 3,9 5,4
2015 5,4 4,3 6,4
2016 6,0 4,3 7,7

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na podiplomskem študijskem programu 2. stopnje Zdravstvena nega, smer Zdravstvena nega.

LETO SKUPAJ R IZR
2016 2,0 2,0 /
2017 2,3 2,3 /
2018 2,5 3,3 1,7

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje

LETO SKUPAJ R IZR
2013 4,2 4,0 4,3
2014 4,4 3,9 4,9
2015 4,7 4,1 5,2
2016 4,4 4,0 4,7
2017 5,3 4,9 5,7
2018 4,7 5,4 4,0