Smer Preventivna in klinična prehrana

 Zaposlitvene možnosti diplomantov                                                           

Diplomanti bodo zaposljivi v:       

• zdravstvenih domovih,
• preventivnih centrih,
• zdravstveno vzgojnih centrih,
• zavodih za zdravstveno varstvo,
• bolnišnicah,
• domovih za ostarele,
• obratih javne prehrane,
• hotelih in zdraviliščih,
• vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šole, dijaški domovi),
• farmacevtski industriji,
• turizmu,
• športno-rekreativnih centrih,
• nevladnih organizacijah ter
• v živilsko pridelovalni in/ali predelovalni industriji.

 Pridobljene kompetence diplomantovSplošne kompetence:                        

• razvijanje znanja in spretnosti v prehranski znanosti, dietetiki in klinični prehrani ter na področju vedenjskih ved, ki tvorijo osnovo za certifikacijo dietetikov in za delo v zdravstvu,
• spoznati prehrano bolnika oziroma razlike med prehrano zdravega in bolnega človeka, oceniti stanje prehranjenosti in načine prehrane bolnika ter metode za predpisovanje diet,
• prepoznavanje, kritično analiziranje in izboljšanje prehranjevalnih navad (prehranska terapija za različne bolezni in tudi v okviru preventivnega zdravstvenega varstva, ki temelji na raziskavah in dokazanimi izkušnjami),
• sposobnost svetovanja in izobraževanja ciljnih skupin in posameznikov,
• sposobnost izbire najprimernejših orodij za spremembo življenjskega sloga,
• sposobnost za samostojno delo in predlaganje izboljšav v zvezi z vidiki načrtovanja prehrane, priprave obrokov, živilske tehnologije, kulture, sociale, psihologije prehrane, okolja in gospodarstva,
• sposobnosti, ki temelji na fizioloških in kliničnih podlagah, raziskovanju, spremljanju in dokumentiranju,
• usposobljenost študenta za samostojno-raziskovalno delo,
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.

 

Predmetno-specifične kompetence:

• Spoznajo osnovne procese v prehrambeni tehnologiji in njihove uporabe v procesnem inženirstvu, kot tudi procesov za proizvodnjo nekaterih proizvodov prehrambene industrije.
• Spoznajo temelje integracije in regulacije metaboličnih procesov v celicah in tkivih.
• Pridobijo osnove za razumevanje patofizioloških stanj človeka pri nekaterih najpogostejših presnovnih in prebavnih motnjah.
• Spoznajo načela preventivne prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja; preventivno prehrano pred ključnimi boleznimi sodobnega časa: rakom, srčno-žilno boleznijo, debelostjo, sladkorno boleznijo ter spoznajo optimalno prehrano v različnih življenjskih obdobjih.
• Spoznajo temelje zdrave prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, promocijo zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih, značilnosti priporočenega načina prehranjevanja za posamezne starostne skupine in posebne prehranske potrebe ter tveganja in bolezni povezane z neustrezno prehrano.
• So sposobni oceniti stanje prehranjenosti bolnika, prepoznajo osnovne simptome, poznajo diagnostične postopke in principe zdravljenja bolezni ter najprimernejšo obliko prehrane pri določeni bolezni vključno z vsemi oblikami umetne prehrane.
• Sposobnost izvesti najpogostejše hitre teste za spremljanje zdravljenja, tudi s hrano, svetovanje pacientom in drugim uporabljati rezultate biokemičnih analiz biološkega materiala pacientov in drugih.
• Osvojijo znanja iz infekcijskih bolezni, še posebej tistih povezanih z varnostjo hrane v prehrambeni verigi.
• Spoznajo različne vrste alternativnih oblik prehranjevanja – komplementarne oblik  prehranjevanja, njihove značilnosti ter vplive na zdravje.
• Sposobnost ugotavljanja okoljskih ter drugih psihosocialnih dejavnikov tveganja v povezavi s prehrano na populacijski ravni, poznavanje ekonomiko zdravstva z vidika preventivne prehrane.
• Spoznajo osnovne vsebine s področja javnega zdravja, kar jim bo omogočilo oblikovanje širšega pogleda pri spremljanju ostalih učnih vsebin ter razumevanje prepletenosti različnih dejavnikov tveganja, različnih okolij ter lastnosti posameznika pri patogenezi posameznih bolezni, kot tudi pomena
  širšega socialnega okolja pri zagotavljanju pogojev za ohranitev in povrnitev zdravja.
• Spoznajo  osnovna teoretična načela rasti in razvoja otroka, prehranskih potreb  otrok v določenih starostnih obdobjih, prehranskih smernic in prehranske obravnave dojenčkov, otrok in adolescentov, osnov parenteralne in enteralne prehrane pri otrocih ter spoznajo prehranske smernice in obravnave posameznih skupin kroničnih pediatričnih bolnikov.
• Poznavanje in prepoznavanje problemov vezanih na prehrano v obdobju staranja – glede na njihove specifične potrebe, razumevanje preventivne prehrane z vidika dejavnikov tveganja pojavnosti obolenj ter promocija in izobraževanje zdravega prehranjevanja za starejše.
• Spoznajo temelje prehrane športnika za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, kako pristopiti k promociji zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih.
• Pridobijo teoretično in praktično znanje in veščine potrebne za obravnavo posameznih motenj hranjenja.

Izvedba in menjava izbirnih predmetovV primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet. Kasnejše menjave niso več mogoče.                     

                                                    

Izbirne učne enote v 1. in 2. letniku študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega  se bodo na smeri Zdravstvena nega, Urgentna stanja v zdravstvu, Preventivna in klinična prehrana  ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege izvajale glede na število vpisanih študentov:

7 in več študentov	predavanja v celoti                              seminarji v celoti vaje v celoti
4 do 6 študentov	predavanja 50%                              seminarji 50 % vaje v celoti
1 do 3 študenti	Učna enota se ne izvaja

Izvedba izbirnih učnih enot velja za generacijo študentov, vpisanih v 1. letnik na smereh Zdravstvena nega,
Urgentna stanja v zdravstvu, Preventivna in klinična prehrana ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege v študijskem letu 2023/2024 in 2. letnik v študijskem letu 2024/2025.

 

*************************************************************

Izbirne učne enote se v 1. in 2. letniku študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega na smereh Zdravstvena nega, Urgentna stanja v zdravstvu ter Preventivna in klinična prehrana izvajajo glede na število vpisanih študentov:

 

8 in več študentov	predavanja v celoti                                seminarji v celoti vaje v celoti
4 do 7 študentov	predavanja 50%                                seminarji 50 % vaje v celoti
1 do 3 študentje	Učna enota se ne izvaja

 

Izvedba izbirnih učnih enot velja za generacijo študentov, vpisanih v 1. letnik na smereh Zdravstvena nega, Urgentna stanja v zdravstvu ter Preventivna in klinična prehrana v študijskem letu 2022/2023 in 2. letnik v študijskem letu 2023/2024 oz. do spremembe razpisanih vpisnih mest.

                                       

Priznanje znanj in spretnosti                                                                                                                             

Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.

 

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM FZV, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.

Pogoji za napredovanje                                                                                                                               

 

Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS. Pogoji za napredovanje veljajo za vse študijske smeri.

 Predmetnik                                                                                      

 

PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA SMER

PREVENTIVNA IN KLINIČNA PREHRANA

ZA ŠTUDIJSKO LETO 2023-2024

 

 

 1. LETNIK

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
PROMOCIJA ZDRAVJA IN PRIMARNO ZDRAVSTVENO VARSTVO	TIT ALBREHT	5	Zimski
RAZISKOVANJE IN RAZISKOVALNA METODOLOGIJA	MAJDA PAJNKIHAR, SONJA ŠOSTAR TURK	10	Zimski
TEORIJE, KONCEPTI IN PRAKSA ZDRAVSTVENE NEGE	MAJDA PAJNKIHAR	10	Zimski
NA DOKAZIH UTEMELJENA ZDRAVSTVENA NEGA	DOMINIKA VRBNJAK	5	Zimski
OSNOVE PREVENTIVE IN KLINIČNE PREHRANE	NADA ROTOVNIK KOZJEK	5	Poletni
BIOKEMIJA IN PRESNOVA	UROŠ POTOČNIK	5	Poletni
PATOFIZIOLOGIJA PREHRANE	JURIJ DOLENŠEK	5	Poletni
PREVENTIVNA PREHRANA	MATEJ GREGORIČ	10	Poletni
IZBIRNI PREDMET 1		5	Poletni
SKUPAJ		60
Izbirne učne enote
SESTAVA IN KAKOVOST ŽIVIL	ŽELJKO KNEZ	5	Poletni
ETIČNE DILEME V PREHRANSKI PODPORI POSAMEZNIKA	MATJAŽ ZWITTER	5	Poletni
KVALITATIVNE RAZISKOVALNE METODE	MAJDA PAJNKIHAR	5	Poletni
KVANTITATIVNE RAZISKOVALNE METODE	GREGOR ŠTIGLIC	5	Poletni

 

 

 

2. LETNIK

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
KLINIČNA PREHRANA	DUŠANKA MIČETIĆ TURK	10	Zimski
PROCES PREHRANSKE OBRAVNAVE BOLNIKA	NADA ROTOVNIK KOZJEK	10	Zimski
OBLIKE PREHRANSKE OSKRBE IN MEDICINSKA PREHRANA	NADA ROTOVNIK KOZJEK	5	Zimski
IZBIRNI PREDMET 2		5	Zimski
MAGISTRSKO DELO	DOMINIKA VRBNJAK	15	Poletni
IZBIRNI PREDMET 1		5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 1		5	Poletni
IZBRANA POGLAVJA IZ "VARNE HRANE"	SONJA ŠOSTAR TURK, TOMAŽ LANGERHOLC	5	Poletni
SKUPAJ		60
Izbirne učne enote
ALTERNATIVNE OBLIKE PREHRANJEVANJA	DUŠANKA MIČETIĆ TURK	5	Zimski
KLINIČNA PREHRANA NOSEČNICE	IZTOK TAKAČ	5	Zimski
DEBELOST	NATAŠA MARČUN VARDA	5	Zimski
MEDICINSKA PREHRANA NA DOMU	NADA ROTOVNIK KOZJEK	5	Zimski
PREHRANA DOJENČKOV, OTROK IN MLADOSTNIKOV	DUŠANKA MIČETIĆ TURK	5	Poletni
PREHRANA V OBDOBJU STAROSTI	ZMAGO TURK	5	Poletni
MOTNJE HRANJENJA	HOJKA GREGORIČ KUMPERŠČAK	5	Poletni
PREHRANA ŠPORTNIKA	NADA ROTOVNIK KOZJEK	5	Poletni
NUTRICEVTIKA IN PREHRANSKA DOPOLNILA	DUŠANKA MIČETIĆ TURK	5	Poletni
KORISTNA HRANILA IN KORISTNI MIKROORGANIZMI	DUŠANKA MIČETIĆ TURK, SABINA FIJAN	5	Poletni

 Povprečna dolžina trajanja študija                                                                          

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje na UM FZV

LETO	SKUPAJ	R	IZR
2015	4,7	4,1	5,2
2016	4,4	4,0	4,7
2017	5,3	4,9	5,7
2018	4,7	5,4	4,0
2019	4,7	4,2	5,3
2020	5,2	4,6	5,8

 Nadaljevanje študija po prekinitvi – za osebe brez statusa                   

Osebe, ki jim je potekel status študenta in niso opravile predpisanih študijskih obveznosti na vpisanem študijskem programu, kljub temu pa želijo nadaljevati z opravljanjem manjkajočih obveznosti/zaključiti študij, se prijavijo z obrazcem      

Prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi za študijsko leto 2023-2024

 

 

 Izpolnjeno in podpisano prošnjo se posreduje po pošti ali odda v Referat za študijske in študentske zadeve UM FZV v času uradnih ali pošlje po elektronski pošti referat.fzv@um.si.

 Na podlagi te prošnje vam bomo uredili podaljšanje veljavnosti digitalne identitete (za dostop do AIPS-a in DKUM-a) za tekoče študijsko leto in vam v primeru, če vam bo Komisija za študijske zadeve UM FZV zaradi spremembe študijskega programa, na podlagi 122. in 123. člena Statuta UM, določila dodatne študijske obveznosti, izdali sklep o nadaljevanju študija po prekinitvi.

Na osnovi oddane prošnje za nadaljevanje študija po prekinitvi se osebi brez statusa izda račun za plačilo stroškov za podaljšanje veljavnosti študentskih storitev v višini 29,50 EUR.

V primeru izdaje sklepa Komisije za študijske zadeve UM FZV je oseba brez statusa pozvana k plačilu prispevka za izdajo sklepa v višini 18,10 EUR.

 

************************************************************

Statut UM - 122. in 123. člen

Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve  spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega  programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva  spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo  za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.

Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.