Smer Preventivna in klinična prehrana

Zdravstvena nega (II. st.)

Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Pridobljen strokovni naslov: magister zdravstvene nege, magistrica zdravstvene nege (okrajšava: mag. zdr. nege)


Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, oziroma kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. Epidemiološke, biokemijske in molekularno-biološke raziskave so pokazale povezavo med pojavnostjo in potekom določenih kroničnih bolezni in načinom življenja ter prehranjevanja. Cilj uravnoteženega prehranjevanja je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja, kot tudi preprečevanje s hrano pogojene simptome pomanjkanja (npr. dermatitis, očesne in možganske okvare) in deficitarne bolezni (npr. pelagra, rahitis, skorbut), kot tudi prekomerno prehranjevanje, ki lahko vodi do nastanka številnih civilizacijskih bolezni. Z izobraževanjem in s ciljano promocijo o zdravem načinu prehranjevanja v vseh življenjskih obdobjih pripomoremo k boljšim prehranjevalnim navadam in prehranjevanju ter s tem k ohranjanju in krepitvi zdravja prebivalcev Slovenije.

| Študijski program ima akreditacijo do 15. 10. 2021 |


 

 Zaposlitvene možnosti diplomantov                    

Diplomanti bodo zaposljivi v:       

 

  • zdravstvenih domovih,
  • preventivnih centrih,
  • zdravstveno vzgojnih centrih,
  • zavodih za zdravstveno varstvo,
  • bolnišnicah,
  • domovih za ostarele,
  • obratih javne prehrane,
  • hotelih in zdraviliščih,
  • vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šole, dijaški domovi),
  • farmacevtski industriji,
  • turizmu,
  • športno-rekreativnih centrih,
  • nevladnih organizacijah ter
  • v živilsko pridelovalni in/ali predelovalni industriji.

 

Pridobljene kompetence diplomantov
Študenti bodo s študijskim programom pridobili splošne in predmetno specifične kompetence.                         

 

Splošne kompetence:

  • razvijanje znanja in spretnosti v prehranski znanosti, dietetiki in klinični prehrani ter na področju vedenjskih ved, ki tvorijo osnovo za certifikacijo dietetikov in za delo v zdravstvu,
  • spoznati prehrano bolnika oziroma razlike med prehrano zdravega in bolnega človeka, oceniti stanje prehranjenosti in načine prehrane bolnika ter metode za predpisovanje diet,
  • prepoznavanje, kritično analiziranje in izboljšanje prehranjevalnih navad (prehranska terapija za različne bolezni in tudi v okviru preventivnega zdravstvenega varstva, ki temelji na raziskavah in dokazanimi izkušnjami),
  • sposobnost svetovanja in izobraževanja ciljnih skupin in posameznikov,
  • sposobnost izbire najprimernejših orodij za spremembo življenjskega sloga,
  • sposobnost za samostojno delo in predlaganje izboljšav v zvezi z vidiki načrtovanja prehrane, priprave obrokov, živilske tehnologije, kulture, sociale, psihologije prehrane, okolja in gospodarstva,
  • sposobnosti, ki temelji na fizioloških in kliničnih podlagah, raziskovanju, spremljanju in dokumentiranju,
  • usposobljenost študenta za samostojno-raziskovalno delo,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Spoznajo osnovne procese v prehrambeni tehnologiji in njihove uporabe v procesnem inženirstvu, kot tudi procesov za proizvodnjo nekaterih proizvodov prehrambene industrije.
  • Spoznajo temelje integracije in regulacije metaboličnih procesov v celicah in tkivih.
  • Pridobijo osnove za razumevanje patofizioloških stanj človeka pri nekaterih najpogostejših presnovnih in prebavnih motnjah.
  • Spoznajo načela preventivne prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja; preventivno prehrano pred ključnimi boleznimi sodobnega časa: rakom, srčno-žilno boleznijo, debelostjo, sladkorno boleznijo ter spoznajo optimalno prehrano v različnih življenjskih obdobjih.
  • Spoznajo temelje zdrave prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, promocijo zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih, značilnosti priporočenega načina prehranjevanja za posamezne starostne skupine in posebne prehranske potrebe ter tveganja in bolezni povezane z neustrezno prehrano.
  • So sposobni oceniti stanje prehranjenosti bolnika, prepoznajo osnovne simptome, poznajo diagnostične postopke in principe zdravljenja bolezni ter najprimernejšo obliko prehrane pri določeni bolezni vključno z vsemi oblikami umetne prehrane.
  • Sposobnost izvesti najpogostejše hitre teste za spremljanje zdravljenja, tudi s hrano, svetovanje pacientom in drugim uporabljati rezultate biokemičnih analiz biološkega materiala pacientov in drugih.
  • Osvojijo znanja iz infekcijskih bolezni, še posebej tistih povezanih z varnostjo hrane v prehrambeni verigi.
  • Spoznajo različne vrste alternativnih oblik prehranjevanja – komplementarne oblik  prehranjevanja, njihove značilnosti ter vplive na zdravje.
  • Sposobnost ugotavljanja okoljskih ter drugih psihosocialnih dejavnikov tveganja v povezavi s prehrano na populacijski ravni, poznavanje ekonomiko zdravstva z vidika preventivne prehrane.
  • Spoznajo osnovne vsebine s področja javnega zdravja, kar jim bo omogočilo oblikovanje širšega pogleda pri spremljanju ostalih učnih vsebin ter razumevanje prepletenosti različnih dejavnikov tveganja, različnih okolij ter lastnosti posameznika pri patogenezi posameznih bolezni, kot tudi pomena
    širšega socialnega okolja pri zagotavljanju pogojev za ohranitev in povrnitev zdravja.
  • Spoznajo  osnovna teoretična načela rasti in razvoja otroka, prehranskih potreb  otrok v določenih starostnih obdobjih, prehranskih smernic in prehranske obravnave dojenčkov, otrok in adolescentov, osnov parenteralne in enteralne prehrane pri otrocih ter spoznajo prehranske smernice in obravnave posameznih skupin kroničnih pediatričnih bolnikov.
  • Poznavanje in prepoznavanje problemov vezanih na prehrano v obdobju staranja – glede na njihove specifične potrebe, razumevanje preventivne prehrane z vidika dejavnikov tveganja pojavnosti obolenj ter promocija in izobraževanje zdravega prehranjevanja za starejše.
  • Spoznajo temelje prehrane športnika za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, kako pristopiti k promociji zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih.
  • Pridobijo teoretično in praktično znanje in veščine potrebne za obravnavo posameznih motenj hranjenja.

 

Izvedba in menjava izbirnih predmetov
V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet. Kasnejše menjave niso več mogoče.                                       

 

 

Izbirne učne enote v 1. in 2. letniku podiplomskega študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega se bodo izvajale glede na število vpisanih študentov:
                                             

 

10 in več študentov predavanja v celoti
seminarji v celoti
vaje v celoti
5 do 9 študentov predavanja 50%
seminarji 50 %
vaje v celoti
1 do 4 študentje učna enota se ne izvaja

 

Priznanje znanj in spretnosti                                                                                      

Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.

 

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.

 

Pogoji za napredovanje                                                                                        

 

Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS.

           

 Predmetnik                                                 

PREDMETNIK

ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA

SMER PREVENTIVNA IN KLINIČNA PREHRANA

ŠTUDIJSKO LETO 2019/2020

 

UČNI NAČRTI ZA ŠTUDIJSKO LETO 2019/2020

 

 

 Povprečna dolžina trajanja študija                                   

 

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na podiplomskem študijskem programu 2. stopnje Zdravstvena nega.

LETO SKUPAJ R IZR
2010 3,0 3,0 3,0
2011 3,3 3,2 3,4
2012 3,6 3,5 3,7
2013 4,5 4,2 4,8
2014 4,7 3,9 5,4
2015 5,4 4,3 6,4
2016 6,0 4,3 7,7

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na podiplomskem študijskem programu 2. stopnje Zdravstvena nega, smer Zdravstvena nega.

LETO SKUPAJ R IZR
2016 2,0 2,0 /
2017 2,3 2,3 /
2018 2,5 3,3 1,7

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje

LETO SKUPAJ R IZR
2013 4,2 4,0 4,3
2014 4,4 3,9 4,9
2015 4,7 4,1 5,2
2016 4,4 4,0 4,7
2017 5,3 4,9 5,7
2018 4,7 5,4 4,0