Zdravstvena nega (1. st.)

VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA

Trajanje študija: 3 leta (180 ECTS)

Pridobljen strokovni naslov: diplomirani zdravstvenik (VS), diplomirana medicinska sestra (VS) (okrajšava: dipl. zn. (VS), dipl. m. s. (VS)


Vodja študijskega programa: Viš. predav. dr. Klavdija Čuček Trifkovič


Študij zdravstvene nege na Univerzi v Mariboru Fakulteti za zdravstvene vede stremi k izoblikovanju odličnih zdravstvenih delavcev za prihodnost. Skrb za zdravje je v osrčju našega programa, ki ga izvajamo na dodiplomskem in podiplomskem nivoju. Našim študentom dajemo odlično popotnico v obliki kompetenc in strokovnih vrednot, na podlagi katerih se po zaključku študija izobrazijo v kompetentno in skrbno zdravstveno osebje na vseh področjih zdravstvene nege. V našem študijskem programu dajemo poudarek predvsem na profesionalen odnos do dela, splošno izobraženost, samostojnost razmišljanja, sposobnost hitrega in pravilnega odločanja, hkrati pa ne pozabljamo na srčno kulturo in čuteč ter etičen odnos tako do pacientov, kakor sodelavcev v negovalnem in zdravstvenem timu. Z mislijo na zdravje vzpodbujamo, izobražujemo in motiviramo naše študente ter jih vedno znova postavljamo pred izziv ne le biti strokovno kompetenten, ampak tudi sočuten in skrben spremljevalec tistih, ki so na poti do zdravja. Študijski program je primerljiv z Evropskimi direktivami za regulirani poklic in z Bolonjsko deklaracijo, kar omogoča tudi zaposlovanje diplomantov v vseh članicah Evropske unije.

| Študijski program ima akreditacijo do 15. 10. 2021 |


 

Zaposlitvene možnosti diplomantov                                                                                                                                                           

Izhajajoč iz  kompetenc vseh predmetov so zaposlitvene možnosti diplomanta dodiplomskega študija 1. stopnje Zdravstvena nega vezane na:

  • zdravstvene zavode (bolnišnice, zdravstveni zavodi),
  • socialno – varstvene zavode,
  • socialne službe,
  • šolske ustanove,
  • negovalne bolnišnice,
  • zasebni sektor,
  • sanitetne enote slovenske vojske in obrambne strukture bodočih mednarodnih povezav,
  • civilno zaščito,
  • humanitarne organizacije,
  • različne evropske in svetovne organizacije povezane z zdravstvom in zdravstveno nego.

 

Pridobljene kompetence diplomantov                                                                                                                                                            

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Med splošnimi kompetencami programa 1. stopnje Zdravstvena nega so posebej izpostavljene naslednje kompetence:

  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
  • vključevanje organizacijskih znanj v podporo uspešnih poslovnih odločitev,
  • načrtovanje in nadzor nad izvajanjem negovalnih aktivnosti,
  • uporaba znanstveno raziskovalnih metod za raziskovanje na področju zdravstvene nege,
  • uporaba modernih in informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Študijski program bo študentu omogočil:

  • pridobitev strokovnega znanja in znanja s področja kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, s katerimi bo lahko učinkovito izvajal na dokazih temelječo zdravstveno nego,
  • sposobnost reševanja zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,
  • obvladovanje komuniciranja z bolnikom/varovancem, s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu in navzven  z drugimi partnerji,
  • strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju zdravstvenega tima.

 

Predmetno specifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Skladno s Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti bodo študenti pridobili naslednje kompetence:

  • promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom življenja in zdravja,
  • razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja,
  • organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege,
  • vodenje negovalnega tima,
  • izvajanje zdravstvene nege na podlagi negovalne anamneze, negovalne diagnoze in postavljenih ciljev zdravstvene nege,
  • sodelovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje diagnostično terapevtskih programov,
  • spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje,
  • interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave bolnika,
  • izvajanje zdravstvene nege v okviru nujne medicinske pomoči,
  • pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra,
  • raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti.

Skladno z Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov pridobi diplomant visoko strokovnega študijskega program 1. stopnje Zdravstvena nega naslednje predmetno specifične kompetence:

  • poznavanje in razumevanje stroke zdravstvene nege in zgodovine oziroma razvoja zdravstvene nege,
  • sposobnost reševanja konkretnih problemov z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih  znanstvenih metod,
  • obvladanje teorije zdravstvene nege in prenos znanja v prakso in refleksije, 
  • razumevanje stroke in povezovanje z interdisciplinarnimi področji,
  • razumevanje in uporaba metod kritičnega razmišljanja,
  • pridobitev veščin in spretnosti izvajanja zdravstvene nege na specifičnih področjih, 
  • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem strokovnem področju itd.;

 

Na operativnem in aplikativnem nivoju diplomant pridobi kompetence skladno s definiranimi v EU projektu Tuning in sicer:

 

Kompetence, ki se nanašajo na strokovne vrednote in vlogo medicinske sestre

  • Sposobnost izvajanja zdravstvene nege v skladu s strokovnimi, etičnimi, regulativnimi in zakonskimi kodeksi, prepoznavanja in dovzetnosti do moralno-etičnih dilem in vprašanj v vsakodnevni praksi.
  • Sposobnost izvajanja zdravstvene nege v holističnem, strpnem, ne obsojajočem, negovalnem in senzitivnem smislu; zagotavljanje, da pravice mišljenja, in želje različnih posameznikov in skupin niso ogrožene.
  • Sposobnost učenja, olajšanja, podpore, vzpodbujanje zdravja, podpora dobremu počutju in udobju populacije, skupnosti, skupin in posamezniku, katerih življenja so prizadeta z boleznijo, žalostjo, stresom, telesno ali duševno prizadetostjo nezmožnostjo ali smrtjo.
  • Zavedanje različnih vlog, odgovornosti in funkcij medicinske sestre.
  • Sposobnost prilagajanja vloge medicinske sestre, ki bo učinkovito odgovarjala na potrebe populacije in pacientov. Prav tako mora biti medicinska sestra  sposobna, kjer je to potrebno in primerno izzvati in vplivati na obstoječe sisteme, ki bodo primerni potrebam populacije in pacientov.
  • S pomočjo evalvacije in ocenjevanja sposobnost sprejemanja odgovornosti za njegov/njen strokovni razvoj in učenje kot način za izboljšanje njegovega/njenega izvajanja zdravstvene nege in za zviševanje kvalitete izvajanja zdravstvene nege.

Kompetence povezane z izvajanjem zdravstvene nege in kliničnimi odločitvami

  • Sposobnost prevzemanja in sistematičnega ocenjevanja z uporabo orodij/ogrodij, primernimi za paciente z ozirom na relevantne fizične, socialne, kulturne, psihološke, duhovne in okoljske faktorje.
  • Sposobnost razpoznavanja in interpretiranja znakov normalnega in spreminjajočega zdravstvenega stanja posameznika kot posledic žalosti ali nezmožnosti (ocenjevanje/diagnoza).
  • Sposobnost odzivanja na pacientove potrebe s pomočjo načrtovanja, razvoja in ocenjevanja primernih in individualnih programov zdravstvene nege s sodelovanjem in v partnerstvu s pacientom njegovim negovalcem, družino in drugimi zdravstveno socialnimi delavci.
  • Sposobnost kritičnega razmišljanja, postavljanja vprašanj, ocenjevanja, podajanja mnenj in uporabo informacijskih virov v podporo pacientovega lažje odločanja.
  • Sposobnost kliničnega odločanja za zagotavljanje standardov kakovosti in na dokazih temelječo prakso.

Sposobnost primerne uporabe niza negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege

  • Sposobnost ohranjanja pacientovega dostojanstva, pravnega statusa in zaupnosti (z uporabo negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost izvajanja principov zdravja in varnosti, vključujoč sledenje in izvedbe, infekcijskih kontrol; bistva prve pomoči in postopkov nujne medicinske pomoči; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost varne uporabe zdravil in drugih terapij; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost upoštevanja čustvene, fizične in osebne nege, vključujoč doseganje potreb udobja, prehrane, osebne higiene in omogočanje osebi vzdrževanje aktivnosti potrebnih za vsakodnevno življenje; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost podajanja odgovorov glede na osebne potrebe skozi celotno življenjsko obdobje in pridobljene izkušnje glede na zdravje/bolezen npr. bolečina, življenjske odločitve, ponovne evalvacije vrednot, invalidnost, nezmožnost/onemoglost, umiranje; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost obveščanja, izobraževanja in kontrole pacienta/varovanca (klienta) in njegove družine; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).

Znanje in kognitivne kompetence

  • Znanje in sposobnost uporabe teorij zdravstvene nege in prakse zdravstvene nege.
  • Znanje in sposobnost uporabe naravoslovnih ved.
  • Znanje in sposobnost uporabe socioloških, zdravstvenih in behaviorističnih ved.
  • Znanje in sposobnost uporabe etike, prava in humanistike.
  • Znanje in sposobnost uporabe tehnologije in zdravstvene informatike.
  • Znanje in sposobnost uporabe nacionalne in mednarodne politike.
  • Znanje in sposobnost uporabe rešitev problemov in sprejemanja odločitev.
  • Znanje in sposobnost uporabe principov  raziskovanja in iskanja novih znanj.

Komunikacija in medosebnostne kompetence (vključujoč tehnologijo za komunikacijo)

  • Sposobnost učinkovite komunikacije (vključujoč uporabo tehnologije): z pacientom, družino in socialnimi skupinami, vključno s tistimi, ki so manj komunikativni.
  • Omogočanje pacientu in njegovemu negovalcu izražanje/podajanje zaskrbljenosti in skrbi ter primerno odzivanje na njih npr. čustveno, sociološko, psihološko, duhovno ali fizično.
  • Sposobnost primernega predstavljanja pacientovega/varovančevega vidika, pogleda in delovanje v smeri preprečitve zlorab.
  • Sposobnost primerne uporabe svetovalnih veščin; (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
  • Sposobnost prepoznavanja in obvladovanja izzivanja (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
  • Sposobnost prepoznavanja strahu, stresa in depresije (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
  • Sposobnost podajanja čustvene podpore in prepoznavanje primernosti in potrebe po dodatnih aktivnostih in vključevanju specialistov (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
  • Sposobnost natančne podaje poročil, zapisovanja, dokumentiranja in napotitev z uporabo primerne negovalne tehnike (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).

Vodenje, upravljanje in timske kompetence

  • Sposobnost zavedanja, da je pacientovo dobro počutje možno doseči samo s pomočjo združevanja virov in procesov vseh članov zdravstvenega in negovalnega tima.
  • Sposobnost vodenja in koordiniranja tima in pravilno delegiranje negovalnih aktivnosti.
  • Sposobnost delovanja in učinkovitega medsebojnega komuniciranja osebja s poudarkom na učinkoviti izrabi časa in standardov kakovosti.
  • Sposobnost ugotavljanja tveganja in aktivna promocija dobrega počutja, varnosti vseh ljudi v delovnem okolju (vključno zdravstvenimi delavci).
  • Kritična uporaba orodij za ocenjevanje revidiranja zdravstvene nege glede na ustrezne standarde kakovosti.
  • Sposobnost izobraževanja, motiviranja, nadzora in podpore študentov zdravstvenih ved  in drugih zdravstveno socialnih delavcev znotraj kliničnega konteksta.
  • Zavedanje principov financiranja zdravstveno nege in učinkovita uporaba finančnih virov.

 

Izvedba in menjava izbirnih učnih enot                                                                                                                                                         
Izbirne učne enote na dodiplomskem študijskem programu 1. stopnje Zdravstvena nega se bodo izvajale glede na število študentov:                                                                                                    

 

10 -24 študentov                               

 

 

13 ur  predavanj in 10 ur seminarjev

1 do 9 študentov                               

 

 

Učna enota se ne izvaja

 

V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…) lahko poda študent, na podlagi predhodne odobritve pristojnega prodekana, pisno prošnjo za menjavo izbirnega predmeta najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta.

Kasnejše menjave niso več mogoče.

 

 

Priznanje izpitov ali vsebin znotraj posameznih učnih enot                                                                                                                                                             

Rok za podajo prošenj je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.

 

  1. Študent/ka izpolni obrazec »Prošnja za priznanje izpita ali posameznih vsebin iz učne enote« ter ga z vsemi potrebnimi prilogami, ki so navedene na obrazcu, pošlje nosilcu učne enote;
  2. Nosilec učne enote na podlagi predložene dokumentacije izda pisno mnenje v zvezi s priznanjem izpita ali posameznih vsebin znotraj učne enote ter le – to skupaj s prošnjo študenta/ke ter vsemi ostalimi dokazili posreduje v Referat za študentske zadeve UM FZV;
  3. Referat za študentske zadeve UM FZV posreduje prošnjo na Komisijo za študijske zadeve UM FZV;
  4. Komisija za študijske zadeve UM FZV pregleda in sprejme sklep v zvezi s priznavanjem učne enote ali posameznih vsebin znotraj učne enote;
  5. Študent/ka prejme po pošti odločbo.

 

Pogoji za napredovanje                                                                                                                                                              

 

POGOJI ZA PREHOD IZ 1. V 2. LETNIK

 

Študent mora za vpis v 2. letnik zbrati najmanj 51 kreditnih točk (ECTS) iz 1. letnika, izmed katerih mora imeti obvezno opravljene izpite iz naslednjih predmetov, BREZ KATERIH TUDI IZJEMNO NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK NI MOGOČE

  • Zdravstvena nega (10 ECTS);  
  • Anatomija, fiziologija, patologija (5 ECTS); 
  • Laboratorijska diagnostika in farmakologija (5 ECTS) ;
  • Etika s filozofijo zdravstvene nege in zakonodajo (3 ECTS);
  • Promocija zdravja s prehrano in medicinsko dietetiko (5 ECTS);  
  • Zdravstvena nega starostnika z geriatrijo in paliativno oskrbo (3 ECTS);   
  • Zdravstvena nega na geriatričnem področju z izbirnim kliničnim usposabljanjem (11 ECTS).

 

POGOJI ZA NAPREDOVANJE IZ  2. V 3. LETNIK ZN 1. ST.

 

Študent mora za vpis v 3. letnik  zbrati 60 kreditnih točk (ECTS) 1. letnika ter najmanj 51 kreditnih točk (ECTS) iz 2. letnika, izmed katerih mora imeti obvezno

  • Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo (5 ECTS); 
  • Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom ter kliničnim usposabljanjem (10 ECTS);
  • Zdravstvena nega internističnega bolnika z interno medicino (6 ECTS);  
  • Javno zdravje z epidemiologijo, mikrobiologijo in higieno (5 ECTS); 
  • Zdravstvena nega na pediatričnem področju (6 ECTS);  
  • Zdravstvena nega na internističnem področju (7 ECTS); 
  • Nujna medicinska pomoč (4 ECTS).

 

PONAVLJANJE LETNIKA, 120. in 121. ČLEN STATUTA UM (Ur. l. RS, št. 29/2017 - UPB 12, 32/19)

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik (ali menja študijski program).  Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in je opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS. Ponavljanje letnika pa lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po Statutu UM omogočajo ponavljanje letnika.

 

 

STATUS ŠTUDENTA IN PODALJŠANJE STATUSA ŠTUDENTA

 

Na podlagi 70. člena Zakona o visokem šolstvu (ZViS-UPB7, Ur. l. RS, št. 32/2012, s sprem. in dopol. do 75/2016) status študenta preneha:

 

  1. študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  2. študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,
  3. študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
  4. če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  5. če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  6. če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
  7. če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  8. če se izpiše,
  9. če je bil izključen.

 

Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

 

214. člen Statuta UM določa, da se lahko študentom vzporednega študija, študentom s posebnim statusom in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oziroma članice univerze ali druge dalj časa trajajoče izjemne razmere, zaradi katerih posamezni študent daljše obdobje ni bil zmožen sodelovati v študijskem procesu), podaljša status študenta, in sicer za eno leto med študijem ali ob zaključku študija.

 

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

 

Osebe, ki jim preneha status študenta, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo.

 

Opravljanje razlike (diference) študijskega programa 1. stopnje Zdravstverna nega                                                                                                                                  

 

 

ŠTUDENTI BREZ STATUSA

Vsi redni in izredni študenti, ki so bili vpisani v študijski program 1. stopnje Zdravstvena nega pred prenovo programa 1. stopnje in so študij prekinili za več kot 2 leti ter so  v študijskem letu 2019/2020 brez statusa, lahko pisno zaprosijo za opravljanje diference (razlike) študijskih obveznosti med predmetnikom prenovljenega študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega in predtnikom, ki so ga vpisali.

 

Obrazec je potrebno oddati oz. poslati s priporočeno pošto najkasneje do 20.11.2019 v Referat za študentske zadeve UM FZV. V kolikor bi študenti za opravljanje diference posredovali vloge po tem roku, opravljanje diference, zaradi specifike izvajanja učnih enot in študijskega programa, le to v študijskem letu 2019/2020 ne bo mogoče.

 

 

ŠTUDENTI KI PONAVLJAJO LETNIK

Za študente, ki v študijskem letu 2019/2020 ponavljajo 1. ali 2. letnik veljajo pogoji študija, kot veljajo za novo generacijo študentov, ki se ji priključujejo.

 

**********************************************************************

RAZLIKA MED PREDMETNIKOM 1. LETNIKA V ŠTUDIJSKEM LETU 2017/2018 ALI PREJ IN VELJAVNIM PREDMETNIKOM 1. LETNIKA

 

PREDMET CENA
Sociologija zdravja in bolezni 328,00 EUR
Biofizika, biokemija 328,00 EUR

 

RAZLIKA MED PREDMETNIKOM 2. LETNIKA V ŠTUDIJSKEM LETU 2018/2019 ALI PREJ IN PREDMETNIKOM 2. LETNIKA, KI SE PRVIČ IZVAJA V ŠTUDIJSKEM LETU 2019/2020

 

PREDMET CENA
Nujna medicinska pomoč 328,00 EUR
Psihologija v zdravstveni negi in zdravstvu 328,00 EUR

 

 

Študenti, ki so v 1. letniku pred prenovo opravili predmet Nujna medicinska pomoč se jim opravljen predmet prizna v 2. letniku po prenovi (ni vsebinske razlike). 

 

Študenti, ki so v 1. letniku pred prenovo opravili predmet Psihologija v zdravstveni negi in zdravstvu se jim opravljen predmet prizna v 2. letniku po prenovi (ni vsebinske razlike).  

 

Študenti, ki so v 1. letniku pred prenovo opravili v okviru predmeta Zdravstvena nega 150 ur kliničnih vaj (kabinet) se jim v okviru predmeta Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom ter kliničnim usposabljanjem  v 2. letniku po prenovi priznajo klinične vaje v obsegu 50 ur (kabinet).

 

 

 

Izvedba predmeta z izpitom za 3. študijsko skupino - na 1. ali na 2. stopnji znaša, skladno s cenikom UM, 1000 točk, kar predstavlja skupaj 328,00 EUR.

 

 

 

 

 Predmetnik                                                                                                                                                              

 

Seznam učnih baz UM FZV in Navodila za opravljanje kliničnih vaj              
DOM DANICE VOGRINEC MARIBOR (ENOTA POBREŽJE, ENOTA TABOR)
DOM DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE (enota Poljčane in enota Slovenska Bistrica)
DOM STAREJŠIH IDILA
DOM LIPA
DOM POD GORCO
DOM STAREJŠIH OBČANOV RADENCI, DOSOR
DOM STAREJŠIH ŠENTJUR
DOM UPOKOJENCEV PTUJ
DOM UPOKOJENCEV ŠMARJE PRI JELŠAH
LAMBRECHTOV DOM SLOVENSKE KONJICE
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ
SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD HRASTOVEC
SONČNI DOM

SPLOŠNA BOLNŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ

SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA
SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR
ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO
ZDRAVSTVENI DOM RADLJE OB DRAVI
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENJ GRADEC
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA
ZDRAVSTVENI DOM LENART V SLOVENSKIH GORICAH
ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA
ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER
ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA
ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKA BISTRICA
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
ZDRAVSTVENI DOM  DR. A. DROLCA MARIBOR
ZUDV DORNAVA

OPRAVLJANJE KLINIČNIH VAJ V UČNIH BAZAH UM FZV V ŠTUDIJSKEM LETU 2018/2019:

 

NAVODILA:

Navodila za opravljanje kliničnih vaj v učnih zavodih UM FZV - 1. letnik

Navodila za opravljanje kliničnih vaj v učnih zavodih UM FZV - 2. letnik

Navodila za opravljanje kliničnih v učnih zavodih UM FZV - 3. letnik

 

NABOR UČNIH ZAVODOV:

 

Nabor učnih zavodov za  izbirni del klinične prakse pri učni enoti  ZN na geriatričnem področju z izbirnim kliničnim usposabljanjem - 1. letnik 

Kontakni podatki za vsaki posamezni učni zavod so objavljeni v Moodlu pri učni enoti ZN na geriatričnem področju z izbirnim kliničnim usposabljanjem.

 

Nabor učnih zavodov za opravljanje kliničnih vaj pri učni enoti Izbirno klinično usposabljanje I - 2. letnik 

Kontakni podatki za vsaki posamezni učni zavod so objavljeni v Moodlu pri učni enoti Izbirno klinično usposabljanje I.

 

Nabor učnih zavodov za opravljanje kliničnih vaj pri učni enoti Izbirno klinično usposabljanje II - 3. letnik

Kontakni podatki za vsaki posamezni učni zavod so objavljeni v Moodlu pri učni enoti Izbirno klinično usposabljanje II.

 


OBRAZCI:

 

 

Obrazec: POTRDILO UČNEGA ZAVODA O ZAGOTOVITVI KLINIČNE PRAKSE (1., 2. in 3. letnik)

Obrazec:  POTRDILO UČNEGA ZAVODA O OPRAVLJENI KLINIČNI PRAKSI PRI UČNI ENOTI ZN NA GERIATRIČNEM PODROČJU Z IZBIRNIM KLINIČNIM USPOSABLJANJEM (1.  letnik)

Obrazec: POTRDILO UČNEGA ZAVODA O OPRAVLJENI KLINIČNI PRAKSI PRI UČNI ENOTI IZBIRNO KLINIČNO USPOSABLJANJE I (2. letnik) 

Obrazec: POTRDILO UČNEGA ZAVODA  O OPRAVLJENI KLINIČNI PRAKSI PRI UČNI ENOTI IZBIRNO KLINIČNO USPOSABLJANJE II (3.  letnik)

                                                                      

 

 Izpit iz slovenskega jezika                                                                                                                                                             

Tujci (državljani držav, ki niso članice EU) in Slovenci brez slovenskega državljanstva, ki se vpišejo v 1. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje Zdravstevna nega morajo opraviti izpit iz slovenskega jezika na osnovni ravni najkasneje do vpisa v 2. letnik študija.

Kandidati lahko opravijo izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni (A2) na:

Andragoškem zavodu Maribor
Ljudska univerza v Mariboru
Maistrova 5
2000 Maribor

 

Univerzi v Mariboru, Filozofski fakulteti

(več informacij:  http://www.ff.um.si/studenti/informacije/izpit-iz-slovenskega-jezika-za-tujce.dot)

 

 

 Povprečna dolžina trajanja študija                                                                                                                                                             

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Zdravstvena nega

 

Zdravstvena nega 1. stopnja

LETO

SKUPAJ

R

I

2012

3,5

3,1

4,3

2013

3,7

3,8

3,6

2014

4,4

4,2

4,6

2015 4,4 4,2 4,5
2016 4,4 4,4 4,3
2017 4,7 4,5 4,8
2018 4,5 4,3 4,6