Zdravstvena nega (1. st.)

Zaposlitvene možnosti diplomantov                                                                                                                                                                                                                                                                                                              

Izhajajoč iz  kompetenc vseh predmetov so zaposlitvene možnosti diplomanta dodiplomskega študija 1. stopnje Zdravstvena nega vezane na:

• zdravstvene zavode (bolnišnice, zdravstveni zavodi),
• socialno – varstvene zavode,
• socialne službe,
• šolske ustanove,
• negovalne bolnišnice,
• zasebni sektor,
• sanitetne enote slovenske vojske in obrambne strukture bodočih mednarodnih povezav,
• civilno zaščito,
• humanitarne organizacije,
• različne evropske in svetovne organizacije povezane z zdravstvom in zdravstveno nego.

Pridobljene kompetence diplomantov                                                                                                                                                                                                                                                                                                               

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Med splošnimi kompetencami programa 1. stopnje Zdravstvena nega so posebej izpostavljene naslednje kompetence:

• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
• vključevanje organizacijskih znanj v podporo uspešnih poslovnih odločitev,
• načrtovanje in nadzor nad izvajanjem negovalnih aktivnosti,
• uporaba znanstveno raziskovalnih metod za raziskovanje na področju zdravstvene nege,
• uporaba modernih in informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Študijski program bo študentu omogočil:

• pridobitev strokovnega znanja in znanja s področja kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, s katerimi bo lahko učinkovito izvajal na dokazih temelječo zdravstveno nego,
• sposobnost reševanja zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,
• obvladovanje komuniciranja z bolnikom/varovancem, s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu in navzven  z drugimi partnerji,
• strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju zdravstvenega tima.

 

Predmetno specifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Skladno s Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti bodo študenti pridobili naslednje kompetence:

• promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom življenja in zdravja,
• razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja,
• organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege,
• vodenje negovalnega tima,
• izvajanje zdravstvene nege na podlagi negovalne anamneze, negovalne diagnoze in postavljenih ciljev zdravstvene nege,
• sodelovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje diagnostično terapevtskih programov,
• spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje,
• interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave bolnika,
• izvajanje zdravstvene nege v okviru nujne medicinske pomoči,
• pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra,
• raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti.

Skladno z Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov pridobi diplomant visoko strokovnega študijskega program 1. stopnje Zdravstvena nega naslednje predmetno specifične kompetence:

• poznavanje in razumevanje stroke zdravstvene nege in zgodovine oziroma razvoja zdravstvene nege,
• sposobnost reševanja konkretnih problemov z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih  znanstvenih metod,
• obvladanje teorije zdravstvene nege in prenos znanja v prakso in refleksije, 
• razumevanje stroke in povezovanje z interdisciplinarnimi področji,
• razumevanje in uporaba metod kritičnega razmišljanja,
• pridobitev veščin in spretnosti izvajanja zdravstvene nege na specifičnih področjih, 
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem strokovnem področju itd.;

 

Na operativnem in aplikativnem nivoju diplomant pridobi kompetence skladno s definiranimi v EU projektu Tuning in sicer:

 

Kompetence, ki se nanašajo na strokovne vrednote in vlogo medicinske sestre

• Sposobnost izvajanja zdravstvene nege v skladu s strokovnimi, etičnimi, regulativnimi in zakonskimi kodeksi, prepoznavanja in dovzetnosti do moralno-etičnih dilem in vprašanj v vsakodnevni praksi.
• Sposobnost izvajanja zdravstvene nege v holističnem, strpnem, ne obsojajočem, negovalnem in senzitivnem smislu; zagotavljanje, da pravice mišljenja, in želje različnih posameznikov in skupin niso ogrožene.
• Sposobnost učenja, olajšanja, podpore, vzpodbujanje zdravja, podpora dobremu počutju in udobju populacije, skupnosti, skupin in posamezniku, katerih življenja so prizadeta z boleznijo, žalostjo, stresom, telesno ali duševno prizadetostjo nezmožnostjo ali smrtjo.
• Zavedanje različnih vlog, odgovornosti in funkcij medicinske sestre.
• Sposobnost prilagajanja vloge medicinske sestre, ki bo učinkovito odgovarjala na potrebe populacije in pacientov. Prav tako mora biti medicinska sestra  sposobna, kjer je to potrebno in primerno izzvati in vplivati na obstoječe sisteme, ki bodo primerni potrebam populacije in pacientov.
• S pomočjo evalvacije in ocenjevanja sposobnost sprejemanja odgovornosti za njegov/njen strokovni razvoj in učenje kot način za izboljšanje njegovega/njenega izvajanja zdravstvene nege in za zviševanje kvalitete izvajanja zdravstvene nege.

Kompetence povezane z izvajanjem zdravstvene nege in kliničnimi odločitvami

• Sposobnost prevzemanja in sistematičnega ocenjevanja z uporabo orodij/ogrodij, primernimi za paciente z ozirom na relevantne fizične, socialne, kulturne, psihološke, duhovne in okoljske faktorje.
• Sposobnost razpoznavanja in interpretiranja znakov normalnega in spreminjajočega zdravstvenega stanja posameznika kot posledic žalosti ali nezmožnosti (ocenjevanje/diagnoza).
• Sposobnost odzivanja na pacientove potrebe s pomočjo načrtovanja, razvoja in ocenjevanja primernih in individualnih programov zdravstvene nege s sodelovanjem in v partnerstvu s pacientom njegovim negovalcem, družino in drugimi zdravstveno socialnimi delavci.
• Sposobnost kritičnega razmišljanja, postavljanja vprašanj, ocenjevanja, podajanja mnenj in uporabo informacijskih virov v podporo pacientovega lažje odločanja.
• Sposobnost kliničnega odločanja za zagotavljanje standardov kakovosti in na dokazih temelječo prakso.

Sposobnost primerne uporabe niza negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege

• Sposobnost ohranjanja pacientovega dostojanstva, pravnega statusa in zaupnosti (z uporabo negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
• Sposobnost izvajanja principov zdravja in varnosti, vključujoč sledenje in izvedbe, infekcijskih kontrol; bistva prve pomoči in postopkov nujne medicinske pomoči; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
• Sposobnost varne uporabe zdravil in drugih terapij; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
• Sposobnost upoštevanja čustvene, fizične in osebne nege, vključujoč doseganje potreb udobja, prehrane, osebne higiene in omogočanje osebi vzdrževanje aktivnosti potrebnih za vsakodnevno življenje; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
• Sposobnost podajanja odgovorov glede na osebne potrebe skozi celotno življenjsko obdobje in pridobljene izkušnje glede na zdravje/bolezen npr. bolečina, življenjske odločitve, ponovne evalvacije vrednot, invalidnost, nezmožnost/onemoglost, umiranje; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
• Sposobnost obveščanja, izobraževanja in kontrole pacienta/varovanca (klienta) in njegove družine; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).

Znanje in kognitivne kompetence

• Znanje in sposobnost uporabe teorij zdravstvene nege in prakse zdravstvene nege.
• Znanje in sposobnost uporabe naravoslovnih ved.
• Znanje in sposobnost uporabe socioloških, zdravstvenih in behaviorističnih ved.
• Znanje in sposobnost uporabe etike, prava in humanistike.
• Znanje in sposobnost uporabe tehnologije in zdravstvene informatike.
• Znanje in sposobnost uporabe nacionalne in mednarodne politike.
• Znanje in sposobnost uporabe rešitev problemov in sprejemanja odločitev.
• Znanje in sposobnost uporabe principov  raziskovanja in iskanja novih znanj.

Komunikacija in medosebnostne kompetence (vključujoč tehnologijo za komunikacijo)

• Sposobnost učinkovite komunikacije (vključujoč uporabo tehnologije): z pacientom, družino in socialnimi skupinami, vključno s tistimi, ki so manj komunikativni.
• Omogočanje pacientu in njegovemu negovalcu izražanje/podajanje zaskrbljenosti in skrbi ter primerno odzivanje na njih npr. čustveno, sociološko, psihološko, duhovno ali fizično.
• Sposobnost primernega predstavljanja pacientovega/varovančevega vidika, pogleda in delovanje v smeri preprečitve zlorab.
• Sposobnost primerne uporabe svetovalnih veščin; (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
• Sposobnost prepoznavanja in obvladovanja izzivanja (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
• Sposobnost prepoznavanja strahu, stresa in depresije (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
• Sposobnost podajanja čustvene podpore in prepoznavanje primernosti in potrebe po dodatnih aktivnostih in vključevanju specialistov (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
• Sposobnost natančne podaje poročil, zapisovanja, dokumentiranja in napotitev z uporabo primerne negovalne tehnike (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).

Vodenje, upravljanje in timske kompetence

• Sposobnost zavedanja, da je pacientovo dobro počutje možno doseči samo s pomočjo združevanja virov in procesov vseh članov zdravstvenega in negovalnega tima.
• Sposobnost vodenja in koordiniranja tima in pravilno delegiranje negovalnih aktivnosti.
• Sposobnost delovanja in učinkovitega medsebojnega komuniciranja osebja s poudarkom na učinkoviti izrabi časa in standardov kakovosti.
• Sposobnost ugotavljanja tveganja in aktivna promocija dobrega počutja, varnosti vseh ljudi v delovnem okolju (vključno zdravstvenimi delavci).
• Kritična uporaba orodij za ocenjevanje revidiranja zdravstvene nege glede na ustrezne standarde kakovosti.
• Sposobnost izobraževanja, motiviranja, nadzora in podpore študentov zdravstvenih ved  in drugih zdravstveno socialnih delavcev znotraj kliničnega konteksta.
• Zavedanje principov financiranja zdravstveno nege in učinkovita uporaba finančnih virov.

Izvedba in menjava izbirnih učnih enot                                                                                                                                                                                                                                                                                                            

Izbirne učne enote na dodiplomskem študijskem programu 1. stopnje Zdravstvena nega se bodo izvajale glede na število študentov:
10 -24 študentov	13 ur  predavanj in 10 ur seminarjev
1 do 9 študentov	Učna enota se ne izvaja

V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…) lahko poda študent, na podlagi predhodne odobritve pristojnega prodekana, pisno prošnjo za menjavo izbirnega predmeta najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta.

Kasnejše menjave niso več mogoče.

 

 
Priznanje znanj in spretnosti
Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.                                                                                                           

Vse vloge se obravnavajo na Komisiji za študijske zadeve UM FZV.  

 

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM FZV, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.

 

Opomba: Izredni študent, ki ima priznane študijske obveznosti, lahko poda vlogo za zmanjšanje šolnine. K vlogi piloži odločbo Komisije za študijske zadeve UM FZV.

Pogoji za napredovanje                            

VELJAVNI POGOJI ZA NAPREDOVANJE

 

Študent mora za vpis v 2. letnik zbrati najmanj 51 kreditnih točk (ECTS) iz 1. letnika, izmed katerih mora imeti obvezno opravljene izpite iz naslednjih predmetov, BREZ KATERIH TUDI IZJEMNO NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK NI MOGOČE:                            

• Zdravstvena nega (10 ECTS);  
• Anatomija, fiziologija, patologija (5 ECTS); 
• Laboratorijska diagnostika in farmakologija (5 ECTS); 
• Zdravstvena nega starostnika z geriatrijo in paliativno oskrbo (3 ECTS);
• Zdravstvena nega na geriatričnem področju z izbirnim kliničnim usposabljanjem (11 ECTS).

 

Študent mora za vpis v 3. letnik zbrati 60 kreditnih točk (ECTS) 1. letnika ter najmanj 51 kreditnih točk (ECTS) iz 2. letnika, izmed katerih mora imeti obvezno opravljene izpite iz naslednjih predmetov, BREZ KATERIH TUDI IZJEMNO NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK NI MOGOČE: 

• Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo (5 ECTS); 
• Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom ter kliničnim usposabljanjem (10 ECTS);
• Zdravstvena nega internističnega bolnika z interno medicino (6 ECTS);  
• Zdravstvena nega na pediatričnem področju (6 ECTS);  
• Zdravstvena nega na internističnem področju (7 ECTS); 
• Nujna medicinska pomoč (4 ECTS).

 

 

 

PONAVLJANJE LETNIKA, 120. in 121. ČLEN STATUTA UM (Ur. l. RS, št. 41/2021-UPB 13)

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik (ali menja študijski program).  Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in je opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS. Ponavljanje letnika pa lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po Statutu UM omogočajo ponavljanje letnika.

 

STATUS ŠTUDENTA IN PODALJŠANJE STATUSA ŠTUDENTA

 

Na podlagi 70. člena Zakona o visokem šolstvu status študenta preneha:

1. študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
2. študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
3. študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
4. če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
5. če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
6. če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
7. če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
8. če se izpiše,
9. če je bil izključen.

 

Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

 

214. člen Statuta UM (Ur. l. RS, št. 41/2021-UPB 13) določa, da se lahko študentom vzporednega študija, študentom s posebnim statusom in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oziroma članice univerze ali druge dalj časa trajajoče izjemne razmere, zaradi katerih posamezni študent daljše obdobje ni bil zmožen sodelovati v študijskem procesu), podaljša status študenta, in sicer za eno leto med študijem ali ob zaključku študija.

 

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

 

Osebe, ki jim preneha status študenta, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo.

Nadaljevanje študija po prekinitvi - za osebe brez statusaOsebe, ki jim je potekel status študenta in niso opravile predpisanih študijskih obveznosti na vpisanem študijskem programu, kljub temu pa želijo nadaljevati z opravljanjem manjkajočih obveznosti/zaključiti študij, se prijavijo z obrazcem                                                              

Prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi v študijskem letu 2023-2024

 

Izpolnjeno in podpisano prošnjo se posreduje po pošti ali odda v Referat za študijske in študentske zadeve UM FZV v času uradnih ali pošlje po elektronski pošti referat.fzv@um.si.

 

Na podlagi te prošnje vam bomo uredili podaljšanje veljavnosti digitalne identitete (za dostop do AIPS-a in DKUM-a) za tekoče študijsko leto in vam v primeru, če vam bo Komisija za študijske zadeve UM FZV zaradi spremembe študijskega programa, na podlagi 122. in 123. člena Statuta UM, določila dodatne študijske obveznosti, izdali sklep o nadaljevanju študija po prekinitvi.

Na osnovi oddane prošnje za nadaljevanje študija po prekinitvi se osebi brez statusa izda račun za plačilo stroškov za podaljšanje veljavnosti študentskih storitev v višini 29,50 €.

V primeru izdaje sklepa Komisije za študijske zadeve UM FZV je oseba brez statusa pozvana k plačilu prispevka za izdajo sklepa v višini 18,10 EUR.

 

************************************************************

Statut UM - 122. in 123. člen (Ur. l. RS, št. 41/2021-UPB 13)

Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve  spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega  programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva  spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo  za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.

Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.

Predmetnik                                                              

PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA

ZA ŠTUDIJSKO LETO 2022-2023 IN 2023-2024

 

  

Seznam učnih zavodov UM FZV in Navodila za opravljanje izbirnih kliničnih vaj                                                                                                                                                                 

UM FZV sodeluje s spodaj navedenimi učnimi zavodi, Pogodbe o sodelovanju pa se podpišejo za vsako posamezno študijsko leto.

BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
CENTER STAREJŠIH OBČANOV ORMOŽ
DEOS TRNOVO
DOM DANICE VOGRINEC MARIBOR (ENOTA POBREŽJE, ENOTA TABOR)
DOM DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE (enota Poljčane in enota Slovenska Bistrica)
DOM OB SAVINJI CELJE
DOM SVETI LENART IN DOM SVETE AGATE
DOM LIPA
DOM POD GORCO
DOM STAREJŠIH IDILA
DOM STAREJŠIH OBČANOV GORNJA RADGONA
DOM STAREJŠIH OBČANOV POLDE - EBERL JAMSKI IZLAKE
DOM STAREJŠIH ŠENTJUR
DOM SVETI JOŽEF CELJE
DOM UPOKOJENCEV PTUJ
DOM UPOKOJENCEV ŠMARJE PRI JELŠAH
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE
LAMBRECHTOV DOM SLOVENSKE KONJICE
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK
SENECURA DOM STAREJŠIH OBČANOV HOČE SLIVNICA
SENECURA DOM STAREJŠIH OBČANOV MARIBOR
SENECURA DOM STAREJŠIH OBČANOV VOJNIK
SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD HRASTOVEC
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA
SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC
SPLOŠNA BOLNŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ
UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA
DOM STAREJŠIH OBČANOV TEZNO
ZDRAVSTVENI DOM LENART V SLOVENSKIH GORICAH
ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA
ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER
ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA
ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ
ZDRAVSTVENI DOM RADLJE OB DRAVI
DOM STAREJŠIH OBČANOV TREBNJE
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKA BISTRICA
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE
DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER
ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH
KIRURŠKA KLINIKA ZDRAV SPLET
SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE
ZDRAVSTVENI DOM  DR. A. DROLCA MARIBOR
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO
ZUDV DORNAVA

ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE

 

---

 

OPRAVLJANJE IZBIRNIH KLINIČNIH VAJ V UČNIH ZAVODIH UM FZV V ŠTUDIJSKEM LETU 2022/2023:

 

NAVODILA:

Navodila za opravljanje izbrinih kliničnih vaj v učnih zavodih UM FZV - 1. letnik

Navodila za opravljanje izbirnih kliničnih vaj v učnih zavodih UM FZV - 2. letnik

Navodila za opravljanje izbirnih kliničnih v učnih zavodih UM FZV - 3. letnik

 

KONTAKTNI PODATKI -  UČNI ZAVODI:

• 1. LETNIK: Kontakni podatki za vsaki posamezni učni zavod so objavljeni v Moodlu pri učni enoti ZN na geriatričnem področju z izbirnim kliničnim usposabljanjem.
• 2. LETNIK: Kontakni podatki za vsaki posamezni učni zavod so objavljeni v Moodlu pri učni enoti Izbirno klinično usposabljanje I.
• 3. LETNIK: Kontakni podatki za vsaki posamezni učni zavod so objavljeni v Moodlu pri učni enoti Izbirno klinično usposabljanje II.

 

---

OBRAZCI:

 

Obrazec: POTRDILO UČNEGA ZAVODA O ZAGOTOVITVI KLINIČNE PRAKSE 2022/23 (1. letnik)

Obrazec: POTRDILO UČNEGA ZAVODA O ZAGOTOVITVI KLINIČNE PRAKSE 2022/23 (2. letnik)

Obrazec: POTRDILO UČNEGA ZAVODA O ZAGOTOVITVI KLINIČNE PRAKSE 2022/23 (3. letnik)

Obrazec:  POTRDILO UČNEGA ZAVODA O OPRAVLJENI KLINIČNI PRAKSI PRI UČNI ENOTI ZN NA GERIATRIČNEM PODROČJU Z IZBIRNIM KLINIČNIM USPOSABLJANJEM 2022/23 (1.  letnik)

Obrazec: POTRDILO UČNEGA ZAVODA O OPRAVLJENI KLINIČNI PRAKSI PRI UČNI ENOTI IZBIRNO KLINIČNO USPOSABLJANJE I 2022/23 (2. letnik) 

Obrazec: POTRDILO UČNEGA ZAVODA  O OPRAVLJENI KLINIČNI PRAKSI PRI UČNI ENOTI IZBIRNO KLINIČNO USPOSABLJANJE II 2022/23 (3.  letnik)

                                                                      

Znanje slovenskega jezika kot dodatni pogoj za vpis v 1. letnik na UM FZVVsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski jezikovni okvir za jezike (SEJO) pred vpisom v 1. letnik.                          

 

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

• potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno dokazilo,
• spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
• maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
• spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
• diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu in potrdilo visokošolskega zavoda, da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

 

Kandidati, ki opravljajo (so opravili) splošno maturo ali poklicno maturo v Republiki Sloveniji, ne pošiljajo dokazila o znanju slovenskega jezika; zahtevani podatek visokošolski prijavno–informacijski službi sporoči Državni izpitni center.

 

MOŽNOSTI OPRAVLJANJA IZPITA IZ SLOVENSKEGA JEZIKA:

• Izpiti iz slovenskega jezika na FF UM (odpiranje v novem zavihku)
• Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik UL FF (odpiranje v novem zavihku)
• Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza

 Povprečna dolžina trajanja študija                                                                                                                                                                                                                                                                                                                

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Zdravstvena nega

	Zdravstvena nega 1. stopnja
LETO	SKUPAJ	R	I
2016	4,4	4,4	4,3
2017	4,7	4,5	4,8
2018	4,5	4,3	4,6
2019	5,1	4,4	5,9
2020	4,6	4,7	4,5