Preskoči na glavno vsebino

Zdravstvena nega (1. st.)

Zdravstvena nega 1

Naziv programa: VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA 

Trajanje študija: 3 leta (180 ECTS) 

Pridobljen strokovni naslov: diplomirani zdravstvenik (VS), diplomirana medicinska sestra (VS) (okrajšava: dipl. zn. (VS), dipl. m. s. (VS) 


Vodja študijskega programa: Viš. predav. mag. Barbara Kegl


Študij zdravstvene nege na Univerzi v Mariboru Fakulteti za zdravstvene vede stremi k izoblikovanju odličnih zdravstvenih delavcev za prihodnost. Skrb za zdravje je v osrčju našega programa, ki ga izvajamo na dodiplomskem in podiplomskem nivoju. Našim študentom dajemo odlično popotnico v obliki kompetenc in strokovnih vrednot, na podlagi katerih se po zaključku študija izobrazijo v kompetentno in skrbno zdravstveno osebje na vseh področjih zdravstvene nege. V našem študijskem programu dajemo poudarek predvsem na profesionalen odnos do dela, splošno izobraženost, samostojnost razmišljanja, sposobnost hitrega in pravilnega odločanja, hkrati pa ne pozabljamo na srčno kulturo in čuteč ter etičen odnos tako do pacientov, kakor sodelavcev v negovalnem in zdravstvenem timu. Z mislijo na zdravje vzpodbujamo, izobražujemo in motiviramo naše študente ter jih vedno znova postavljamo pred izziv ne le biti strokovno kompetenten, ampak tudi sočuten in skrben spremljevalec tistih, ki so na poti do zdravja. Študijski program je primerljiv z Evropskimi direktivami za regulirani poklic in z Bolonjsko deklaracijo, kar omogoča tudi zaposlovanje diplomantov v vseh članicah Evropske unije.


Zaposlitvene možnosti diplomantov

Izhajajoč iz kompetenc vseh predmetov so zaposlitvene možnosti diplomanta dodiplomskega študija 1. stopnje Zdravstvena nega vezane na: 

  • zdravstvene zavode (bolnišnice, zdravstveni zavodi),
  • socialno – varstvene zavode,
  • socialne službe,
  • šolske ustanove,
  • negovalne bolnišnice,
  • zasebni sektor,
  • sanitetne enote slovenske vojske in obrambne strukture bodočih mednarodnih povezav,
  • civilno zaščito,
  • humanitarne organizacije,
  • različne evropske in svetovne organizacije povezane z zdravstvom in zdravstveno nego.
Pridobljene kompetence diplomantov

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom 

Med splošnimi kompetencami programa 1. stopnje Zdravstvena nega so posebej izpostavljene naslednje kompetence:

  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
  • vključevanje organizacijskih znanj v podporo uspešnih poslovnih odločitev,
  • načrtovanje in nadzor nad izvajanjem negovalnih aktivnosti,
  • uporaba znanstveno raziskovalnih metod za raziskovanje na področju zdravstvene nege,
  • uporaba modernih in informacijsko komunikacijskih tehnologij.

Študijski program bo študentu omogočil:

  • pridobitev strokovnega znanja in znanja s področja kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod, s katerimi bo lahko učinkovito izvajal na dokazih temelječo zdravstveno nego,
  • sposobnost reševanja zahtevnih strokovnih in delovnih problemov,
  • obvladovanje komuniciranja z bolnikom/varovancem, s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu in navzven  z drugimi partnerji,
  • strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju zdravstvenega tima.

 

Predmetno specifične kompetence, ki se pridobijo s programom 

Skladno s Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti bodo študenti pridobili naslednje kompetence:

  • promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med načinom življenja in zdravja,
  • razumevanje zdravstvenih problemov in procesov za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja,
  • organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege,
  • vodenje negovalnega tima,
  • izvajanje zdravstvene nege na podlagi negovalne anamneze, negovalne diagnoze in postavljenih ciljev zdravstvene nege,
  • sodelovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje diagnostično terapevtskih programov,
  • spremljanje izidov in učinkov intervencij zdravstvene nege in dokumentiranje,
  • interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne obravnave bolnika,
  • izvajanje zdravstvene nege v okviru nujne medicinske pomoči,
  • pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra,
  • raziskovalno delo v zdravstveni negi in zagotavljanje kakovosti.

Skladno z Merili za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov pridobi diplomant visoko strokovnega študijskega program 1. stopnje Zdravstvena nega naslednje predmetno specifične kompetence:

  • poznavanje in razumevanje stroke zdravstvene nege in zgodovine oziroma razvoja zdravstvene nege,
  • sposobnost reševanja konkretnih problemov z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih  znanstvenih metod,
  • obvladanje teorije zdravstvene nege in prenos znanja v prakso in refleksije, 
  • razumevanje stroke in povezovanje z interdisciplinarnimi področji,
  • razumevanje in uporaba metod kritičnega razmišljanja,
  • pridobitev veščin in spretnosti izvajanja zdravstvene nege na specifičnih področjih, 
  • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem strokovnem področju itd.;

 

Na operativnem in aplikativnem nivoju diplomant pridobi kompetence skladno s definiranimi v EU projektu Tuning in sicer: 

Kompetence, ki se nanašajo na strokovne vrednote in vlogo medicinske sestre

  • Sposobnost izvajanja zdravstvene nege v skladu s strokovnimi, etičnimi, regulativnimi in zakonskimi kodeksi, prepoznavanja in dovzetnosti do moralno-etičnih dilem in vprašanj v vsakodnevni praksi.
  • Sposobnost izvajanja zdravstvene nege v holističnem, strpnem, ne obsojajočem, negovalnem in senzitivnem smislu; zagotavljanje, da pravice mišljenja, in želje različnih posameznikov in skupin niso ogrožene.
  • Sposobnost učenja, olajšanja, podpore, vzpodbujanje zdravja, podpora dobremu počutju in udobju populacije, skupnosti, skupin in posamezniku, katerih življenja so prizadeta z boleznijo, žalostjo, stresom, telesno ali duševno prizadetostjo nezmožnostjo ali smrtjo.
  • Zavedanje različnih vlog, odgovornosti in funkcij medicinske sestre.
  • Sposobnost prilagajanja vloge medicinske sestre, ki bo učinkovito odgovarjala na potrebe populacije in pacientov. Prav tako mora biti medicinska sestra  sposobna, kjer je to potrebno in primerno izzvati in vplivati na obstoječe sisteme, ki bodo primerni potrebam populacije in pacientov.
  • S pomočjo evalvacije in ocenjevanja sposobnost sprejemanja odgovornosti za njegov/njen strokovni razvoj in učenje kot način za izboljšanje njegovega/njenega izvajanja zdravstvene nege in za zviševanje kvalitete izvajanja zdravstvene nege.

Kompetence povezane z izvajanjem zdravstvene nege in kliničnimi odločitvami 

  • Sposobnost prevzemanja in sistematičnega ocenjevanja z uporabo orodij/ogrodij, primernimi za paciente z ozirom na relevantne fizične, socialne, kulturne, psihološke, duhovne in okoljske faktorje.
  • Sposobnost razpoznavanja in interpretiranja znakov normalnega in spreminjajočega zdravstvenega stanja posameznika kot posledic žalosti ali nezmožnosti (ocenjevanje/diagnoza).
  • Sposobnost odzivanja na pacientove potrebe s pomočjo načrtovanja, razvoja in ocenjevanja primernih in individualnih programov zdravstvene nege s sodelovanjem in v partnerstvu s pacientom njegovim negovalcem, družino in drugimi zdravstveno socialnimi delavci.
  • Sposobnost kritičnega razmišljanja, postavljanja vprašanj, ocenjevanja, podajanja mnenj in uporabo informacijskih virov v podporo pacientovega lažje odločanja.
  • Sposobnost kliničnega odločanja za zagotavljanje standardov kakovosti in na dokazih temelječo prakso.

Sposobnost primerne uporabe niza negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege

  • Sposobnost ohranjanja pacientovega dostojanstva, pravnega statusa in zaupnosti (z uporabo negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost izvajanja principov zdravja in varnosti, vključujoč sledenje in izvedbe, infekcijskih kontrol; bistva prve pomoči in postopkov nujne medicinske pomoči; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost varne uporabe zdravil in drugih terapij; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost upoštevanja čustvene, fizične in osebne nege, vključujoč doseganje potreb udobja, prehrane, osebne higiene in omogočanje osebi vzdrževanje aktivnosti potrebnih za vsakodnevno življenje; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost podajanja odgovorov glede na osebne potrebe skozi celotno življenjsko obdobje in pridobljene izkušnje glede na zdravje/bolezen npr. bolečina, življenjske odločitve, ponovne evalvacije vrednot, invalidnost, nezmožnost/onemoglost, umiranje; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).
  • Sposobnost obveščanja, izobraževanja in kontrole pacienta/varovanca (klienta) in njegove družine; (uporaba negovalnih veščin, intervencij/aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene nege).

Znanje in kognitivne kompetence

  • Znanje in sposobnost uporabe teorij zdravstvene nege in prakse zdravstvene nege.
  • Znanje in sposobnost uporabe naravoslovnih ved.
  • Znanje in sposobnost uporabe socioloških, zdravstvenih in behaviorističnih ved.
  • Znanje in sposobnost uporabe etike, prava in humanistike.
  • Znanje in sposobnost uporabe tehnologije in zdravstvene informatike.
  • Znanje in sposobnost uporabe nacionalne in mednarodne politike.
  • Znanje in sposobnost uporabe rešitev problemov in sprejemanja odločitev.
  • Znanje in sposobnost uporabe principov  raziskovanja in iskanja novih znanj.

Komunikacija in medosebnostne kompetence (vključujoč tehnologijo za komunikacijo)

  • Sposobnost učinkovite komunikacije (vključujoč uporabo tehnologije): z pacientom, družino in socialnimi skupinami, vključno s tistimi, ki so manj komunikativni.
  • Omogočanje pacientu in njegovemu negovalcu izražanje/podajanje zaskrbljenosti in skrbi ter primerno odzivanje na njih npr. čustveno, sociološko, psihološko, duhovno ali fizično.
  • Sposobnost primernega predstavljanja pacientovega/varovančevega vidika, pogleda in delovanje v smeri preprečitve zlorab.
  • Sposobnost primerne uporabe svetovalnih veščin; (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
  • Sposobnost prepoznavanja in obvladovanja izzivanja (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
  • Sposobnost prepoznavanja strahu, stresa in depresije (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
  • Sposobnost podajanja čustvene podpore in prepoznavanje primernosti in potrebe po dodatnih aktivnostih in vključevanju specialistov (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).
  • Sposobnost natančne podaje poročil, zapisovanja, dokumentiranja in napotitev z uporabo primerne negovalne tehnike (komunikacijske tehnike za promocijo pacientovega dobrega počutja).

Vodenje, upravljanje in timske kompetence

  • Sposobnost zavedanja, da je pacientovo dobro počutje možno doseči samo s pomočjo združevanja virov in procesov vseh članov zdravstvenega in negovalnega tima.
  • Sposobnost vodenja in koordiniranja tima in pravilno delegiranje negovalnih aktivnosti.
  • Sposobnost delovanja in učinkovitega medsebojnega komuniciranja osebja s poudarkom na učinkoviti izrabi časa in standardov kakovosti.
  • Sposobnost ugotavljanja tveganja in aktivna promocija dobrega počutja, varnosti vseh ljudi v delovnem okolju (vključno zdravstvenimi delavci).
  • Kritična uporaba orodij za ocenjevanje revidiranja zdravstvene nege glede na ustrezne standarde kakovosti.
  • Sposobnost izobraževanja, motiviranja, nadzora in podpore študentov zdravstvenih ved  in drugih zdravstveno socialnih delavcev znotraj kliničnega konteksta.
  • Zavedanje principov financiranja zdravstveno nege in učinkovita uporaba finančnih virov.
Izvedba in menjava izbirnih učnih enot 
Izbirne učne enote na dodiplomskem študijskem programu 1. stopnje Zdravstvena nega se bodo izvajale glede na število študentov:
10 - 24 študentov 13 ur  predavanj in 10 ur seminarjev
1 do 9 študentov Učna enota se ne izvaja

V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…) lahko poda študent, na podlagi predhodne odobritve pristojnega prodekana, pisno prošnjo za menjavo izbirnega predmeta najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta. 

Kasnejše menjave niso več mogoče.

Priznanje znanj in spretnosti

Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.   

Vse vloge se obravnavajo na Komisiji za študijske zadeve UM FZV.

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu. 

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani. 

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI. 

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence. 

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM FZV, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve. 

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže. 

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.   

 

Opomba: Izredni študent, ki ima priznane študijske obveznosti, lahko poda vlogo za zmanjšanje šolnine. K vlogi piloži odločbo Komisije za študijske zadeve UM FZV.

Pogoji za napredovanje

VELJAVNI POGOJI ZA NAPREDOVANJE

Za napredovanje v 2. letnik je potrebno zbrati najmanj 51 ECTS iz 1. letnika, med katerimi morajo biti obvezno opravljeni izpiti učnih enot in brez katerih tudi izjemno napredovanje NI MOGOČE: 

•    Zdravstvena nega  9  ECTS
•    Anatomija, fiziologija, in patologija 6 ECTS
•    Laboratorijska diagnostika in farmakologija 3 ECTS
•    Zdravstvena nega starejših oseb z geriatrijo in paliativna  oskrba 3 ECTS
•    Klinično usposabljanje 1 6 ECTS
•    Klinično usposabljanje 2 15 ECTS

Študent mora za vpis v 3. letnik zbrati 60 kreditnih točk (ECTS) 1. letnika ter najmanj 51 kreditnih točk (ECTS) iz 2. letnika, izmed katerih mora imeti obvezno opravljene izpite iz naslednjih predmetov, BREZ KATERIH TUDI IZJEMNO NAPREDOVANJE V VIŠJI LETNIK NI MOGOČE

  • Zdravstvena nega otroka in mladostnika s pediatrijo (5 ECTS); 
  • Zdravstvena nega žensk z ginekologijo in porodništvom ter kliničnim usposabljanjem (10 ECTS);
  • Zdravstvena nega internističnega bolnika z interno medicino (6 ECTS);  
  • Zdravstvena nega na pediatričnem področju (6 ECTS);
  • Zdravstvena nega na internističnem področju (7 ECTS); 
  • Nujna medicinska pomoč (4 ECTS).

 

PONAVLJANJE LETNIKA, 120. in 121. ČLEN STATUTA UM (Ur. l. RS, št. 100/23 -UPB 14 in 31/24)

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik (ali menja študijski program).  Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in je opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS. Ponavljanje letnika pa lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po Statutu UM omogočajo ponavljanje letnika.

 

STATUS ŠTUDENTA IN PODALJŠANJE STATUSA ŠTUDENTA

  Na podlagi 70. člena Zakona o visokem šolstvu status študenta preneha:

  1. študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  2. študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,
  3. študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,
  4. če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  5. če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  6. če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,
  7. če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
  8. če se izpiše,
  9. če je bil izključen.

Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.   

214. člen Statuta UM določa, da se lahko študentom vzporednega študija, študentom s posebnim statusom in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oziroma članice univerze ali druge dalj časa trajajoče izjemne razmere, zaradi katerih posamezni študent daljše obdobje ni bil zmožen sodelovati v študijskem procesu), podaljša status študenta, in sicer za eno leto med študijem ali ob zaključku študija.   

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.   

Osebe, ki jim preneha status študenta, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo.

Predmetnik

PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA

 

PRENOVLJEN PREDMETNIK 1., 2. IN 3. LETNIKA JE DOSEGLJIV NA MOJA UM:

https://moja.um.si/studijski-programi/Strani/studijskiprogram.aspx?jezik=S&deli=N&program=0000418

 

V študijskem letu 2024/2025 izvajamo novi 1. letnik, 2 in 3. letnik pa po starem spodnjem predmetniku.

V študijskem letu 2025/2026 izvajamo novi 1. in 2. letnik ter 3. letnik po spodnjem predmetniku.

 

Naziv Nosilec ECTS Semester
ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA, PATOLOGIJA MARTIN MARINŠEK 6 Zimski
UVOD V RAZISKOVANJE IN INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKO TEHNOLOGIJO GREGOR ŠTIGLIC, MATEJA LORBER 3 Zimski
BIOFIZIKA, BIOKEMIJA IN MIKROBIOLOGIJA ALEŠ FAJMUT, SABINA FIJAN 3 Zimski
ZDRAVSTVENA NEGA STAREJŠIH OSEB Z GERIATRIJO IN PALIATIVNO OSKRBO MATEJA LORBER 3 Zimski
KLINIČNO USPOSABLJANJE 1 NATAŠA MLINAR RELJIĆ 6 Zimski
ZDRAVSTVENA NEGA MAJDA PAJNKIHAR 9 Zimski
ETIKA, FILOZOFIJA IN ZAKONODAJA V ZDRAVSTVU ZVONKA FEKONJA, SUZANA KRALJIĆ 3 Poletni
LABORATORIJSKA DIAGNOSTIKA IN FARMAKOLOGIJA MAKSIMILJAN GORENJAK 3 Poletni
PROMOCIJA ZDRAVJA, PREHRANA IN KLINIČNA DIETETIKA MAJA STRAUSS, KSENIJA EKART 3 Poletni
KLINIČNO USPOSABLJANJE 2 JOŽICA ČERNE KOLARIČ 15 Poletni
IZBIRNI PREDMET IZ NABORA IZB. PREDMETOV ŠTUD. PROGRAMA

 

3 Poletni
IZBIRNI PREDMET IZ NABORA IZB. PREDMETOV ŠTUD. PROGRAMA

 

3 Poletni
Izbirne učne enote
SPIRITUALNA OSKRBA V ZDRAVSTVU NATAŠA MLINAR RELJIĆ 3 Poletni
ERGONOMSKI PRISTOPI V ZDRAVSTVU PETRA KLANJŠEK 3 Poletni
VPLIV OKOLJA NA VAROVANJE ZDRAVJA SONJA ŠOSTAR TURK 3 Poletni
KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVU BARBARA DONIK 3 Poletni
ZDRAVSTVENI INFORMACIJSKI SISTEMI GREGOR ŠTIGLIC 3 Poletni
ANGLEŠKI JEZIK BARBARA MAJCENOVIČ KLINE 3 Poletni
NEMŠKI JEZIK VIDA JESENŠEK 3 Poletni

 

ZIMSKI SEMESTER

 

Naziv

Nosilec

ECTS

JAVNO ZDRAVJE Z EPIDEMIOLOGIJO, MIKROBIOLOGIJO IN HIGIENO KARL TURK,SONJA ŠOSTAR TURK   

5

ZDRAVSTVENA NEGA INTERNISTIČNEGA BOLNIKA Z INTERNO MEDICINO JASMINA NERAT

6

ZDRAVSTVENA NEGA ŽENSK Z GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVOM TER KLINIČNIM USPOSABLJANJEM VIDA GÖNC

10

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA IN MLADOSTNIKA S PEDIATRIJO MAJDA PAJNKIHAR

5

NUJNA MEDICINSKA POMOČ ANTON KOŽELJ

4

SKUPAJ  

30

LETNI SEMESTER

Naziv

Nosilec

ECTS

ZDRAVSTVENA NEGA NA INTERNISTIČNEM PODROČJU ANTON KOŽELJ

7

ZDRAVSTVENA NEGA NA PEDIATRIČNEM PODROČJU JADRANKA STRIČEVIĆ

6

IZBIRNO KLINIČNO USPOSABLJANJE I JASMINA NERAT

8

IZBIRNI PREDMET 1  

3

IZBIRNI PREDMET 2  

3

PSIHOLOGIJA V ZDRAVSTVENI NEGI IN ZDRAVSTVU NATAŠA MLINAR RELJIĆ

3

SKUPAJ  

30

SKUPAJ ZIMSKI + LETNI SEMESTER  

60

NABOR IZBIRNIH UČNIH ENOT

Naziv

Nosilec

ECTS

OBVLADOVANJE KRONIČNIH BOLEZNI MATEJA LORBER

3

KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVU BARBARA DONIK

3

REHABILITACIJA BREDA JESENŠEK PAPEŽ

3

INFEKCIJSKE BOLEZNI 1 NINA GORIŠEK MIKSIĆ

3

PROBIOTIKI V PREHRANI SABINA FIJAN

3

ZIMSKI SEMESTER

Naziv

Nosilec

ECTS

ZDRAVSTVENA NEGA KIRURŠKEGA BOLNIKA S KIRURGIJO IN ONKOLOGIJO BARBARA DONIK

7

RAZISKOVANJE IN PRAKSA OSNOVANA NA ZNANSTVENIH DOKAZIH V ZDRAVSTVENI NEGI DOMINIKA VRBNJAK

3

ZDRAVSTVENA NEGA IN MENTALNO ZDRAVJE S KLINIČNIM USPOSABLJANJEM KLAVDIJA ČUČEK TRIFKOVIČ

8

ORGANIZACIJA, MANAGEMENT, KAKOVOST IN VARNOST V ZDRAVSTVENI NEGI MATEJA LORBER

3

ZDRAVSTVENA NEGA V PATRONAŽNEM IN DISPANZERSKEM VARSTVU S KLINIČNIM USPOSABLJANJEM BARBARA KEGL

9

SKUPAJ  

30

LETNI SEMESTER

Naziv

Nosilec

ECTS

SUPERVIZIJA KLAVDIJA ČUČEK TRIFKOVIČ

3

IZBIRNO KLINIČNO USPOSABLJANJE II NATAŠA MLINAR RELJIĆ

8

ZDRAVSTVENA NEGA NA KIRURŠKEM PODROČJU MAJA STRAUSS

7

IZBIRNI PREDMET 1  

3

IZBIRNI PREDMET 2  

3

ZAKLJUČNO DELO NATAŠA MLINAR RELJIĆ

6

SKUPAJ  

30

SKUPAJ ZIMSKI + LETNI SEMESTER  

60

NABOR IZBIRNIH UČNIH ENOT

Naziv

Nosilec

ECTS

BIOMEDICINSKA TEHNOLOGIJA IN SIMULATORJI MILJENKO KRIŽMARIĆ

3

SKRB ZA POSAMEZNIKA Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU IN SORODNIMI MOTNJAMI MARGARET DENNY

3

ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA VITALNO OGROŽENIH OSEB ANTON KOŽELJ

3

PRIDOBIVANJE,VODENJE IN IZVAJANJE PROJEKTOV SABINA FIJAN, MATEJA LORBER

3

ZDRAVSTVENA NEGA V INTENZIVNI ENOTI BARBARA DONIK

3

OPERACIJSKA ZDRAVSTVENA NEGA BLAŽ BRDNIK

3

ZDRAVSTVENA NEGA V JAVNEM ZDRAVJU HORVAT MARTINA

3

Seznam učnih zavodov UM FZV in Navodila za opravljanje izbirnih kliničnih vaj

Seznam učnih zavodov UM FZV in Navodila za opravljanje izbirnih kliničnih vaj UM FZV sodeluje s spodaj navedenimi učnimi zavodi, Pogodbe o sodelovanju pa se podpišejo za vsako posamezno študijsko leto.  

CENTER STAREJŠIH OBČANOV ORMOŽ

DEOS CENTER STAREJŠIH IDILA

DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD

DEOS CENTER ZIMZELEN TOPOLŠICA  

DEOS TRNOVO

DOM DANICE VOGRINEC MARIBOR (ENOTA POBREŽJE, ENOTA TABOR)

DOM DR. JOŽETA POTRČA POLJČANE (enota Poljčane in enota Slovenska Bistrica)

DOM OB SAVINJI CELJE

DOM LIPA

DOM SVETI LENART IN DOM SVETE AGATE

DOM STAREJŠIH OBČANOV TEZNO

MAVIDA RADLJE (prej DOM HMELINA)

MAVIDA PEGAZOV DOM ROGAŠKA SLATINA

KOROŠKI DOM STAROSTNIKOV ČRNEČE

DOM UPOKOJENCEV IDRIJA  

DOM POD GORCO D.O.O.  

DOM UPOKOJENCEV KRANJ

DOM UPOKOJENCEV PTUJ

DOM UPOKOJENCEV TOLMIN

DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE

DOM STAREJŠIH OBČANOV GORNJA RADGONA  

DOM SV. JOŽEF CELJE  

DOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER  

LAMBRECHTOV DOM SLOVENSKE KONJICE

SENECURA DOM STAREJŠIH OBČANOV HOČE SLIVNICA

SENECURA DOM STAREJŠIH OBČANOV MARIBOR

SENECURA DOM STAREJŠIH OBČANOV RADENCI  

HOSPIC MARIBOR  

PATRONAŽKA D.O.O.  

ZDRAV SPLET - ZASEBNA KLINIKA  

ZAVOD ZA PATRONAŽO IN DOLGOTRAJNO OSKRBO NA DOMU DANICA HRIBERŠEK

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK

SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD HRASTOVEC

SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE

SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA

SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC

SPLOŠNA BOLNŠNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ

SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE

SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE  

SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA  

SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO

SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE

BOLNIŠNICA TOPOLŠICA

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR

ZDRAVSTVENI DOM CELJE

ZDRAVSTVENI DOM DR. A. DROLCA MARIBOR

ZD ŠENTJUR  

ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM  

ZDRAVSTVENI DOM GORNJA RADGONA

ZDRAVSTVENI DOM LENART V SLOVENSKIH GORICAH

ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA

ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER

ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA

ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ

ZDRAVSTVENI DOM PTUJ

ZDRAVSTVENI DOM RADLJE OB DRAVI

ZDRAVSTVENI DOM RAVNE NA KOROŠKEM

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENJ GRADEC

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKA BISTRICA

ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE

ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR

ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA - CENTER

ZUDV DORNAVA

PREMEDIKO D.O.O.

UKC LJUBLJANA

OPRAVLJANJE IZBIRNIH KLINIČNIH VAJ V UČNIH ZAVODIH UM FZV V ŠTUDIJSKEM LETU 2024/2025:   

NAVODILA

 

KONTAKTNI PODATKI -  UČNI ZAVODI:

  • 1. LETNIK: Kontaktni podatki za vsaki posamezni učni zavod so objavljeni v Moodlu pri učnih enotah Klinično usposabljanje I in Klinično usposabljanje II.
  • 2. LETNIK: Kontakni podatki za vsaki posamezni učni zavod so objavljeni v Moodlu pri učni enoti Izbirno klinično usposabljanje I.
  • 3. LETNIK: Kontakni podatki za vsaki posamezni učni zavod so objavljeni v Moodlu pri učni enoti Izbirno klinično usposabljanje II.
Znanje slovenskega jezika, kot dodatni pogoj za vpis v 1. letnik na UM FZV

Vsi kandidati morajo izkazati znanje slovenskega jezika na ravni B2 glede na skupni evropski jezikovni okvir za jezike (SEJO) pred vpisom v 1. letnik.    

Ustrezna dokazila o izpolnjevanju tega vpisnega pogoja so:

  • potrdilo o opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ravni B2 ali enakovredno dokazilo,
  • spričevalo o zaključeni osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali o zaključeni tuji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom,
  • maturitetno spričevalo ali spričevalo zadnjega letnika izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, iz katerega je razviden opravljen predmet Slovenski jezik,
  • spričevalo o zaključenem dvojezičnem (v slovenskem in tujem jeziku) srednješolskem izobraževanju ali o zaključenem tujem srednješolskem izobraževanju s slovenskim učnim jezikom,
  • diploma o pridobljeni izobrazbi na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji v študijskem programu in potrdilo visokošolskega zavoda, da je kandidat opravil program v slovenskem jeziku.

Kandidati, ki opravljajo (so opravili) splošno maturo ali poklicno maturo v Republiki Sloveniji, ne pošiljajo dokazila o znanju slovenskega jezika; zahtevani podatek visokošolski prijavno–informacijski službi sporoči Državni izpitni center. 

MOŽNOSTI OPRAVLJANJA IZPITA IZ SLOVENSKEGA JEZIKA:

Povprečna dolžina trajanja študija

 Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na dodiplomskem visokošolskem strokovnem študijskem programu 1. stopnje Zdravstvena nega

 

Zdravstvena nega 1. stopnja

LETO

SKUPAJ

R

I

2016 4,4 4,4 4,3
2017 4,7 4,5 4,8
2018 4,5 4,3 4,6
2019 5,1 4,4 5,9
2020 4,6 4,7 4,5