V študijskem letu 2024-2025 UM FZV smeri ne razpisuje!
Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)
Pridobljen strokovni naslov:
• ženska oblika: magistrica integrirane obravnave starejših v napredni zdravstveni negi
• moška oblika: magister integrirane obravnave starejših v napredni zdravstveni negi
• okrajšava: mag. integ. obr. star. v nap. zdr. negi
Hitra rast števila starejših prebivalcev v Sloveniji v zadnjih desetletjih in posledično povečane ter spremenjene potrebe po zdravstvenih storitvah za starejšo populacijo, številna nova spoznanja na področju zdravstvene nege in oskrbe, kakor tudi uveljavljanje vse zahtevnejših standardov zdravstvene nege in oskrbe v Sloveniji, so le najpomembnejši razlogi za to, da morajo medicinske sestre, tako kot drugi delavci v zdravstvu, razvijati in izboljševati svoje kompetence s ciljem zagotavljanja visoko kakovostne zdravstvene nege in oskrbe starejših. Uveljavljanje načel kakovostnega staranja in medgeneracijskega sožitja in s tem povezane že potekajoče in predvidene reforme na zdravstvenem in socialnem področju so narekovale potrebo po izobraževanju visoko usposobljenih strokovnjakov na profesionalnem in znanstvenem področju integrirane obravnave starejših v napredni zdravstveni negi.
Za medicinske sestre in ostalo zdravstveno osebje je zelo pomembno, da poleg specifičnih znanj (zdravstvena nega, zdravljenje idr.) pridobijo tudi znanje celostnega poznavanja starosti, ki je pogoj za uspešno interdisciplinarno sodelovanje pri oskrbi kronično bolnih in starostno onemoglih ljudi. Interdisciplinarna povezanost v enovito oskrbovanje pa je danes ne samo pogoj za kakovostno obravnavo človeka, ampak tudi edini način za finančno vzdržne sisteme dolgotrajne oskrbe.
- zavodih institucionalnega varstva za starejše,
- patronažnem varstvu,
- ambulantah družinske medicine in bolnišničnem okolju.
Splošne kompetence:
- Uporaba naprednega znanja in kritičnega razmišljanja za zagotavljanje celostne gerontološke zdravstvene obravnave na primarni ravni.
- Samostojno izvajanje celostne ocene zdravstvenega stanja in uporaba kliničnega sklepanja za prepoznavanje potreb po zdravstveni negi pri starejših.
- Načrtovanje celostne gerontološke zdravstvene obravnave, dolgotrajne oskrbe in oskrbe ob koncu življenja.
- Usposobljenost za uporabo na dokazih utemeljenih modelov prakse, ki spodbujajo promocijo zdravja in zdravstveno vzgojo.
- Integracija teorije, raziskovanja in na dokazih utemeljenega zdravstva za izboljšanje izidov pri gerontološki zdravstveni obravnavi.
- Razvoj skrbnih profesionalnih odnosov s starejšimi, njihovimi svojci ter drugimi deležniki v okviru gerontološke zdravstvene obravnave.
- Voditeljska in managerska znanja, veščine in spretnosti za zagotavljanje varne, učinkovite in kakovostne obravnave starejših ter preventive in promocije zdravja.
Predmetno specifične kompetence:
- Sposobnost opredelitve demografskih trendov in staranja, prepoznanje temeljev obvladovanja kroničnih bolezni ter opredelitev multimorbidnosti in polifarmacije.
- Sposobnost načrtovanja ključne preventivne in klinične intervencije ter sestave celostnega in integriranega pristopa.
- Sposobnost načrtovanja kliničnih odločitev v okviru zdravstvene nege na osnovi celostne ocene zdravstvenega stanja.
- Sposobnost opredelitve vpliva promocije zdravja v poznejšem življenjskem obdobju na ohranjanje boljšega zdravja v starosti ter razumevanje definicije in vsebine koncepta krhkosti ter razmejitve do multimorbidnosti.
- Pridobijo sposobnost kritične ocenitve potreb oseb z demenco, družin in skupnosti ter razumevanje kako kultura zdravstvene nege vpliva na oskrbo in prakso.
- Razlikovanje pomena povezave med formalnim in družinskim omrežjem oskrbe za kakovost življenja starih ljudi.
- Osvojijo najpomembnejše pojme in temeljne vrednote socialne varnosti.
- Poznavanje in razlikovanje akutnih in kroničnih bolezni starostnikov ter posebnosti zdravljenja starostnika.
- Sposobnost načrtovanja interdisciplinarno obravnave starostnikov in posebnosti zdravstvene obravnave v različnih življenjskih okoljih.
- Načrtovanje celostnega pristopa v paliativni oskrbi.
- Poznavanje psiholoških, socialnih in duhovnih potreb starostnika.
- Sposobnost opredelitve bolečine in prepoznavanje osnovne razlike med posameznimi vrstami bolečine.
- Načrtovanje osnovnih principov invazivnih postopkov za lajšanje bolečine ter njihove možne zaplete.
- Prepoznajo morebitne navzkrižne interese v odnosih do svojcev in sposobnost zagovarjanja interes bolnika.
- Sposobnost opredelitve, načrtovanja in organiziranja duhovne oskrbe kot bistveni del celovite oskrbe.
- Prepoznavanje elementov ekonomskega bremena bolezni ter njihove medsebojne odvisnosti.
Izvedba in menjava izbirnih predmetov
V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet. Kasnejše menjave niso več mogoče.
| 7 in več študentov
|
predavanja v celoti
seminarji v celoti vaje v celoti |
| 4 do 6 študentov
|
predavanja 50%
seminarji 50 % vaje v celoti |
| 1 do 3 študenti | Učna enota se ne izvaja |
Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.
Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.
Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.
UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.
Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.
Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.
Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM FZV, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.
Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.
Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.
Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS. Pogoj za napredovanje veljajo za vse študijske smeri.
PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA - SMER
INTEGRIRANA OBRAVNAVA STAREJŠIH V NAPREDNI ZDRAVSTVENI NEGI
ZA ŠTUDIJSKO LETO 2023/2024
1. LETNIK
2. LETNIK
Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje na UM FZV
| LETO | SKUPAJ | R | IZR |
|---|---|---|---|
| 2015 | 4,7 | 4,1 | 5,2 |
| 2016 | 4,4 | 4,0 | 4,7 |
| 2017 | 5,3 | 4,9 | 5,7 |
| 2018 | 4,7 | 5,4 | 4,0 |
| 2019 | 4,7 | 4,2 | 5,3 |
| 2020 | 5,2 | 4,6 | 5,8 |
Osebe, ki jim je potekel status študenta in niso opravile predpisanih študijskih obveznosti na vpisanem študijskem programu, kljub temu pa želijo nadaljevati z opravljanjem manjkajočih obveznosti/zaključiti študij, se prijavijo z obrazcem
Prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi za študijsko leto 2024-2025
Izpolnjeno in podpisano prošnjo se posreduje po pošti ali odda v Referat za študijske in študentske zadeve UM FZV v času uradnih ali pošlje po elektronski pošti referat.fzv@um.si.
Na podlagi te prošnje vam bomo uredili podaljšanje veljavnosti digitalne identitete (za dostop do AIPS-a in DKUM-a) za tekoče študijsko leto in vam v primeru, če vam bo Komisija za študijske zadeve UM FZV zaradi spremembe študijskega programa, na podlagi 122. in 123. člena Statuta UM, določila dodatne študijske obveznosti, izdali sklep o nadaljevanju študija po prekinitvi.
Na osnovi oddane prošnje za nadaljevanje študija po prekinitvi se osebi brez statusa izda račun za plačilo stroškov za podaljšanje veljavnosti študentskih storitev v višini 64,63 EUR.
V primeru izdaje sklepa Komisije za študijske zadeve UM FZV je oseba brez statusa pozvana k plačilu prispevka za izdajo sklepa v višini 18,10 EUR.
************************************************************
Statut UM - 122. in 123. člen
Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.
Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.