Smer INTEGRIRANA OBRAVNAVA STAREJŠIH V NAPREDNI ZDRAVSTVENI NEGI

Zdravstvena nega (II. st.)                                    

V študijskem letu 2023-2024 UM FZV smeri ne razpisuje!

 

Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Pridobljen strokovni naslov:

•             ženska oblika: magistrica integrirane obravnave starejših v napredni zdravstveni negi

•             moška oblika: magister integrirane obravnave starejših v napredni zdravstveni negi

•             okrajšava: mag. integ. obr. star. v nap. zdr. negi


Hitra rast števila starejših prebivalcev v Sloveniji v zadnjih desetletjih in posledično povečane ter spremenjene potrebe po zdravstvenih storitvah za starejšo populacijo, številna nova spoznanja na področju zdravstvene nege in oskrbe, kakor tudi uveljavljanje vse zahtevnejših standardov zdravstvene nege in oskrbe v Sloveniji, so le najpomembnejši razlogi za to, da morajo medicinske sestre, tako kot drugi delavci v zdravstvu, razvijati in izboljševati svoje kompetence s ciljem zagotavljanja visoko kakovostne zdravstvene nege in oskrbe starejših. Uveljavljanje načel kakovostnega staranja in medgeneracijskega sožitja in s tem povezane že potekajoče in predvidene reforme na zdravstvenem in socialnem področju so narekovale potrebo po izobraževanju visoko usposobljenih strokovnjakov na profesionalnem in znanstvenem področju integrirane obravnave starejših v napredni zdravstveni negi.

Za medicinske sestre in ostalo zdravstveno osebje je zelo pomembno, da poleg specifičnih znanj (zdravstvena nega, zdravljenje idr.) pridobijo tudi znanje celostnega poznavanja starosti, ki je pogoj za uspešno interdisciplinarno sodelovanje pri oskrbi kronično bolnih in starostno onemoglih ljudi. Interdisciplinarna povezanost v enovito oskrbovanje pa je danes ne samo pogoj za kakovostno obravnavo človeka, ampak tudi edini način za finančno vzdržne sisteme dolgotrajne oskrbe.

 

 

Zaposlitvene možnosti diplomantovDiplomanti so glede na svoje kompetence, ki jih pridobili v okviru študijskega programa Zdravstvena nega zelo zaželeni med delodajalci doma in v tujini ter zaposljivi v:                        
  • zavodih institucionalnega varstva za starejše,
  • patronažnem varstvu,
  • ambulantah družinske medicine in bolnišničnem okolju.

 

Pridobljene kompetence diplomantov                                                                                                                                        

Splošne kompetence:

  • Uporaba naprednega znanja in kritičnega razmišljanja za zagotavljanje celostne gerontološke zdravstvene obravnave na primarni ravni.
  • Samostojno izvajanje celostne ocene zdravstvenega stanja in uporaba kliničnega sklepanja za prepoznavanje potreb po zdravstveni negi pri starejših.
  • Načrtovanje celostne gerontološke zdravstvene obravnave, dolgotrajne oskrbe in oskrbe ob koncu življenja.
  • Usposobljenost za uporabo na dokazih utemeljenih modelov prakse, ki spodbujajo promocijo zdravja in zdravstveno vzgojo.
  • Integracija teorije, raziskovanja in na dokazih utemeljenega zdravstva za izboljšanje izidov pri gerontološki zdravstveni obravnavi.
  • Razvoj skrbnih profesionalnih odnosov s starejšimi, njihovimi svojci ter drugimi deležniki v okviru gerontološke zdravstvene obravnave.
  • Voditeljska in managerska znanja, veščine in spretnosti za zagotavljanje varne, učinkovite in kakovostne obravnave starejših ter preventive in promocije zdravja.

 

Predmetno specifične kompetence:

  • Sposobnost opredelitve demografskih trendov in staranja, prepoznanje temeljev obvladovanja kroničnih bolezni ter opredelitev multimorbidnosti in polifarmacije.
  • Sposobnost načrtovanja ključne preventivne in klinične intervencije ter sestave celostnega in integriranega pristopa.
  • Sposobnost načrtovanja kliničnih odločitev v okviru zdravstvene nege na osnovi celostne ocene zdravstvenega stanja.
  • Sposobnost opredelitve vpliva promocije zdravja v poznejšem življenjskem obdobju na ohranjanje boljšega zdravja v starosti ter razumevanje definicije in vsebine koncepta krhkosti ter razmejitve do multimorbidnosti.
  • Pridobijo sposobnost kritične ocenitve potreb oseb z demenco, družin in skupnosti ter razumevanje kako kultura zdravstvene nege  vpliva na oskrbo in prakso.
  • Razlikovanje pomena povezave med formalnim in družinskim omrežjem oskrbe za kakovost življenja starih ljudi.
  • Osvojijo najpomembnejše pojme in temeljne vrednote socialne varnosti.
  • Poznavanje in razlikovanje akutnih in kroničnih bolezni starostnikov ter posebnosti zdravljenja starostnika.
  • Sposobnost načrtovanja interdisciplinarno obravnave starostnikov in posebnosti zdravstvene obravnave v različnih življenjskih okoljih.
  • Načrtovanje celostnega pristopa v  paliativni oskrbi.
  • Poznavanje psiholoških, socialnih in duhovnih potreb starostnika.
  • Sposobnost opredelitve bolečine in prepoznavanje osnovne razlike med posameznimi vrstami bolečine.
  • Načrtovanje osnovnih principov invazivnih postopkov za lajšanje bolečine ter njihove možne zaplete.
  • Prepoznajo morebitne navzkrižne interese v odnosih do svojcev in sposobnost zagovarjanja interes bolnika.
  • Sposobnost opredelitve, načrtovanja in organiziranja duhovne oskrbe kot bistveni del celovite oskrbe.
  • Prepoznavanje elementov ekonomskega bremena bolezni ter njihove medsebojne odvisnosti.

 

 

Izvedba in menjava izbirnih predmetov
V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet. Kasnejše menjave niso več mogoče.                                    

 

Izbirne učne enote v 1. in 2. letniku študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega (za vse smeri) se izvajajo glede na število vpisanih študentov:

 

5 in več študentov                   

 

 

predavanja v celoti                   

seminarji v celoti

vaje v celoti

3 do 4 študentov                    

 

predavanja 50%                    

seminarji 50 %

vaje v celoti

1 do 2 študenta Učna enota se ne izvaja

 

Izvedba izbirnih učnih enot velja za generacijo študentov, vpisanih v 1. letnik v študijskem letu 2021/2022 in 2. letnik v študijskem letu 2022/2023 oz. do spremembe razpisanih vpisnih mest.

 

 

 

Priznanje znanj in spretnosti na študijskh programih                                                 

 

Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.

 

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM FZV, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.

 

Pogoji za napredovanje                                                                                                                                         

 

Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS. Pogoj za napredovanje veljajo za vse študijske smeri.

 

 Predmetnik                                                                                                                                

 

PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA - SMER

INTEGRIRANA OBRAVNAVA STAREJŠIH V NAPREDNI ZDRAVSTVENI NEGI

ZA ŠTUDIJSKO LETO 2023/2024

 

 

 1. LETNIK

Naziv

Nosilec

ECTS

Semester

ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA IN PATOFIZIOLOGIJA V NAPREDNI PRAKSI MARTIN MARINŠEK

5

Zimski

RAZISKOVANJE IN RAZISKOVALNA METODOLOGIJA MAJDA PAJNKIHAR, SONJA ŠOSTAR TURK

10

Zimski

TEORIJE, KONCEPTI IN PRAKSA ZDRAVSTVENE NEGE MAJDA PAJNKIHAR

10

Zimski

NA DOKAZIH UTEMELJENA ZDRAVSTVENA NEGA DOMINIKA VRBNJAK

5

Zimski

CELOSTNA OBRAVNAVA KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI ERIKA ZELKO

10

Poletni

NAPREDNA CELOSTNA OCENA ZDRAVSTVENEGA STANJA IN KLINIČNO ODLOČANJE ANDREJ MARKOTA

5

Poletni

VODITELJSTVO IN MANAGEMENT ZA KAKOVOST IN VARNOST PACIENTOV ANDREJ KRAVOS

5

Poletni

IZBIRNI PREDMET 1  

5

Poletni

IZBIRNI PREDMET 2  

5

Poletni

SKUPAJ  

60

 

Izbirne učne enote
ZDRAVJE POPULACIJE IN INTEGRACIJA V NAPREDNO PRAKSO ZDRAVSTVENE NEGE BRANKO GABROVEC 5 Poletni
INTEGRIRANA OSKRBA V SKUPNOSTI DANICA ROTAR PAVLIČ 5 Poletni
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG PRI KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI TIT ALBREHT 5 Poletni
PROMOCIJA ZDRAVJA SABINA LIČEN 5 Poletni
OBRAVNAVA KRONIČNEGA BOLNIKA NA DOMU VOJISLAV IVETIĆ 5 Poletni
PREVENTIVNA PREHRANA OTROK IN ODRASLIH EVGEN BENEDIK 5 Poletni

 

 

 

2. LETNIK

Naziv

Nosilec

ECTS

Semester

INTEGRIRANO PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI ANTONIJA POPLAS SUSIČ

5

Zimski

KLINIČNA PRAKSA AMADEUS LEŠNIK

10

Zimski

IZBIRNI PREDMET 2  

5

Zimski

IZBIRNI PREDMET 1  

5

Zimski

FARMAKOLOGIJA S TOKSIKOLOGIJO TINA MAVER

5

Zimski

MEDOSEBNI ODNOSI IN KOMUNIKACIJA V NAPREDNI PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE DOMINIKA VRBNJAK, MAJDA PAJNKIHAR

5

Poletni

MAGISTRSKO DELO DOMINIKA VRBNJAK

15

Poletni

IZBIRNI PREDMET 1  

5

Poletni

IZBIRNI PREDMET 2  

5

Poletni

SKUPAJ  

60

 

Izbirne učne enote
ZDRAVILA, PACIENTI IN KRONIČNA BOLEZEN ANTONIJA POPLAS SUSIČ

5

Zimski

INFORMATIKA V NAPREDNI PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE GREGOR ŠTIGLIC

5

Zimski

PSIHOSOCIALNA REHABILITACIJA IN SKUPNOSTNA OBRAVNAVA MARGARET DENNY

5

Zimski

KOMPLEMENTARNA HOLISTIČNA OBRAVNAVA ZMAGO TURK

5

Zimski

ERGONOMIJA IN ERGONOMSKA TVEGANJA V ZDRAVSTVU JADRANKA STRIČEVIĆ

5

Zimski

NAPREDNA PRAKSA V ONKOLOŠKI ZDRAVSTVENI NEGI ANDREAS CHARALAMBOUS

5

Zimski

NAPREDNO KVALITATIVNO RAZISKOVANJE MAJDA PAJNKIHAR, DOMINIKA VRBNJAK

5

Poletni

PISANJE, PUBLICIRANJE IN PROMOCIJA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA DOMINIKA VRBNJAK

5

Poletni

NAPREDNO KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE GREGOR ŠTIGLIC

5

Poletni

UVOD V RAZISKAVE MEŠANIH METOD DOMINIKA VRBNJAK

5

Poletni

MODELI, TEORIJE IN KONCEPTI ZA ZDRAVJE POPULACJE MAJDA PAJNKIHAR, DOMINIKA VRBNJAK

5

Poletni

UPORABA DOKAZOV V ZDRAVSTVU IN SOCIALNEM VARSTVU DOMINIKA VRBNJAK

5

Poletn

 

 

 

 Povprečna dolžina trajanja študija                                                                                    

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje na UM FZV

LETO SKUPAJ R IZR
2015 4,7 4,1 5,2
2016 4,4 4,0 4,7
2017 5,3 4,9 5,7
2018 4,7 5,4 4,0
2019 4,7 4,2 5,3
2020 5,2 4,6 5,8

 

 Nadaljevanje študija po prekinitvi – za osebe brez statusa                 

Osebe, ki jim je potekel status študenta in niso opravile predpisanih študijskih obveznosti na vpisanem študijskem programu, kljub temu pa želijo nadaljevati z opravljanjem manjkajočih obveznosti/zaključiti študij, se prijavijo z obrazcem     

Prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi za študijsko leto 2023-2024

 

 Izpolnjeno in podpisano prošnjo se posreduje po pošti ali odda v Referat za študijske in študentske zadeve UM FZV v času uradnih ali pošlje po elektronski pošti referat.fzv@um.si.

 Na podlagi te prošnje vam bomo uredili podaljšanje veljavnosti digitalne identitete (za dostop do AIPS-a in DKUM-a) za tekoče študijsko leto in vam v primeru, če vam bo Komisija za študijske zadeve UM FZV zaradi spremembe študijskega programa, na podlagi 122. in 123. člena Statuta UM, določila dodatne študijske obveznosti, izdali sklep o nadaljevanju študija po prekinitvi.

Na osnovi oddane prošnje za nadaljevanje študija po prekinitvi se osebi brez statusa izda račun za plačilo stroškov za podaljšanje veljavnosti študentskih storitev v višini 29,50 EUR.

V primeru izdaje sklepa Komisije za študijske zadeve UM FZV je oseba brez statusa pozvana k plačilu prispevka za izdajo sklepa v višini 18,10 EUR.

 

************************************************************

Statut UM - 122. in 123. člen

Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve  spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega  programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva  spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo  za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.

Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.