Smer Urgentna stanja v zdravstvu

Zdravstvena nega (II. st.)

Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Pridobljen strokovni naslov: magister zdravstvene nege, magistrica zdravstvene nege (okrajšava: mag. zdr. nege)


Študijska smer Urgentna stanja v zdravstvu omogoča izobraževanje študentov za delovanje v timih pri kritično bolnih in hudo poškodovanih v predbolnišničnem (ambulante družinske medicine, rehospitalne enote, motorist reševalec, helikopterska enota nujne medicinske pomoči) in bolnišničnem okolju (sprejemni urgentni oddelek, oddelki intenzivne medicine in intenzivne nege). Razvoj urgentne medicine in ustanovitve enotnih urgentnih centrov na celotnem področju države vplivajo na organizacijo službe nujne medicinske pomoči na primarnem in sekundarnem nivoju z namenom kontinuirane, kakovostne oskrbe bolnika/poškodovanca od mesta dogodka do bolniške postelje. Študij omogoča študentom usmerjeno izobraževanje za delovanje v timih in delno neodvisno odločanje pri kritično bolnih in hudo poškodovanih. Prav tako bodo pridobili znanje za delovanje v kompleksnih in nepredvidljivih okoliščinah, za samostojno delo in delo v zdravstvenih timih za obravnavo zapletenih strokovnih vprašanj, kritično oceno pacienta v urgentnih stanjih v zdravstvu, za kakovostno in zanesljivo zgodnjo triažo pacientov in poškodovancev na terenu in urgentnih centrih s poznavanjem ocenjevalnih lestvic ter za izvajanje nujnih diagnostičnih postopkov in sodelovanje pri terapevtskih ukrepih na terenu in v urgentnem centru.

| Študijski program ima akreditacijo do 15. 10. 2021 |


 Pridobljene kompetence diplomantov                                            

Študenti bodo s študijskim programom pridobili splošne in predmetno specifične kompetence: 

Splošne kompetence:

  • Obravnavo in kritično oceno urgentnih stanj v zdravstvu ter samostojno reševanje le teh.
  • Delovanje v kompleksnih in nepredvidljivih okoliščinah.
  • Samostojno obravnavo zapletenih strokovnih vprašanj ter sposobnost reševanja le-teh z  izvirnostjo in ustvarjalnostjo.
  • Kakovostno in zanesljivo zgodnjo triažo bolnikov in poškodovancev na terenu in urgentnih centrih s poznavanjem ocenjevalnih lestvic.
  • Izvajanje nujnih diagnostičnih postopkov in sodelovanje pri terapevtskih ukrepih na terenu in urgentnem centru.
  • Spremljanje kompleksnega monitoringa kritično bolnih in poškodovanih.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Izvedba nujnih ukrepov ob pojavu srčnega zastoja (v skladu z veljavnim protokolom).
  • Prepoznava osnovnih življenjsko ogrožajočih  motenj srčnega ritma (uporaba monitorja).
  • Izvedba defibrilacije (AED, ročni defibrilator).
  • Osnove EKG-a in prepoznave akutnega koronarnega sindroma.
  • Nastavitev venske poti in uporaba infuzijskih tekočin ter uporaba infuzijskih črpalk in perfuzorjev, uporaba intraosalne poti in asistiranje pri nastavitvi centralnih venskih poti
  • Aplikacija adrenalina.
  • Poznavanje in uporaba ostalih reanimacijskih zdravil po seznamu.
  • Oskrba dihalne poti, aspiracija  in mehanska ventilacija .
  • Izvajanje in sodelovanje pri izvedbi dodatnih postopkov za zagotavljanje proste dihalne poti (RSI, konikotomija, traheostomija, laringealna maska, laringealni tubus, I-gel).
  • Samostojna aplikacija kisika (uporaba različnih pripomočkov).
  • Prepoznava možnih vzrokov za nastanek akutne dihalne stiske in oskrba bolnika z akutno dihalno stisko.
  • Celovita uporaba monitoringa, poznavanje in osnovna interpretacija pridobljenih vrednosti (npr. EKG, SpO2, ETCO2, RR, TT, itd….).
  • Prepoznava in ustrezni ukrepi v primeru nenadne izgube zavesti, motenj zavesti in ogrožajočih nevroloških stanjih.
  • Prepoznava in ustrezno ukrepanje ob pojavu nenadnih vročinskih stanj in v primeru konvulzivnih motenj (epileptični napad, epileptični status, vročinski krči pri otroku itd…).
  • Prepoznava in ukrepi v primeru možgansko žilne oz. žilne simptomatike (TIA, možganska kap, možganske krvavitve, GVT, flebitisi, embolije, anevrizme, tromboza, disekcija, itd….).
  • Prepoznava šoka (vrste šoka) in  takojšnje ukrepanje pri šokiranemu bolniku / poškodovancu (klinična slika, monitoring, i.v. poti, uporaba i.v. tekočin, aplikacija kisika, po potrebi aplikacija ustrezne terapije….).
  • Ustrezna prepoznava in ukrepanje ob različnih zastrupitvah (evakuacija, anamneza, klinična slika, uporaba antidotov, komunikacija s centrom za zastrupitve, itd…).
  • Prepoznava in izvedba ustreznih varnostnih ukrepov ob pojavu urgentnih nalezljivih infekcijskih stanj (individualna in množična izolacija, varstvo zdravstvenih delavcev).
  • Pristop k poškodovancu na terenu in določanje prizadetosti po ITLS in ATLS sistemu.
  • Prepoznava in ocenitev stopnje poškodbe glave ter ustrezno ukrepanje in opazovanje poškodovanca
  • Prepoznava in ukrepanje pri poškodbah prsnega koša in abdomna.
  • Prepoznava in (so-)oskrba poškodb ekstremitet in hrbtenice.
  • Izvajanje imobilizacije s sodobnimi pripomočki z poznavanjem indikacij.
  • Aplikacija ITLS in ATLS načel pri oskrbi poškodovanca v bolnišnici.
  • Prepoznava in ukrepanje po načelih algoritma pri akutni prsni bolečini, akutni bolečini v trebuhu.
  • Prepoznava in ukrepanje pri različnih nujnih stanjih v ginekologiji, nosečnicah in porodu.
  • Prepoznava in ukrepanje pri nujnih stanjih novorojenčka, dojenčka in otrok.
  • Izvajanje triaže pri sprejemu pacientov v urgentnem centru.
  • Izvajanje posebnih nalog v primeru masovnih nesreč po smernicah (primarna triaža na terenu, koordinacija transporta, vodenje intervencije.  Triaža v bolnišnici, sodelovanje pri vodenju in odločanju).
  • Izvajanje posegov pri stabilizaciji ogroženega pacienta (NGS, TUK).
  • Poznavanje in uporaba UZ pri diagnostično terapevstkih ukrepih (venska pot, TUK..)
  • Izvajanje dispečerske službe (sprejem klica, razporejanje ekip, krizno komuniciranje, sodelovanje z interventnimi službami).

 

 Zaposlitvene možnosti diplomantov                                         

Izhajajoč iz splošnih in specifičnih kompetenc so zaposlitvene možnosti diplomanta vezane na:    

  • zdravstvene zavode (bolnišnice, zdravstveni zavodi),
  • socialno – varstvene zavode,
  • socialne službe,
  • javno upravo,
  • šolske ustanove,
  • negovalne bolnišnice,
  • zasebni sektor,
  • sanitetne enote slovenske vojske in obrambne strukture bodočih mednarodnih povezav,
  • civilno zaščito,
  • humanitarne organizacije,
  • ministrstva in
  • različne evropske in svetovne organizacije povezane z zdravstvom in zdravstveno nego.

 

Izvedba in menjava izbirnih predmetov                                  

V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet.Kasnejše menjave niso več mogoče.  

Izbirne učne enote v 1. in 2. letniku podiplomskega študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega se bodo izvajale glede na število vpisanih študentov:
                                

 

10 in več študentov predavanja v celoti
seminarji v celoti
vaje v celoti
5 do 9 študentov predavanja 50%
seminarji 50 %
vaje v celoti
1 do 4 študentje učna enota se ne izvaja

 

  Priznanje znanj in spretnosti                                                                   

Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.

 

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.

 

Pogoji za napredovanje                                                                     

Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS.

 

 

Povprečna dolžina trajanja študija             

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na podiplomskem študijskem programu 2. stopnje Zdravstvena nega, smer Urgentna stanja v zdravstvu.

LETO SKUPAJ R IZR
2016 2,2 / 2,2
2017 2,5 / 2,5
2018 3,3 / 3,3
2019 2,6 2,6 2,6

 

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje

LETO SKUPAJ R IZR
2013 4,2 4,0 4,3
2014 4,4 3,9 4,9
2015 4,7 4,1 5,2
2016 4,4 4,0 4,7
2017 5,3 4,9 5,7
2018 4,7 5,4 4,0
2019 4,7 4,2 5,3