Smer Urgentna stanja v zdravstvu

 Pridobljene kompetence diplomantov                                                                                      

Splošne kompetence:

• Obravnavo in kritično oceno urgentnih stanj v zdravstvu ter samostojno reševanje le teh.
• Delovanje v kompleksnih in nepredvidljivih okoliščinah.
• Samostojno obravnavo zapletenih strokovnih vprašanj ter sposobnost reševanja le-teh z  izvirnostjo in ustvarjalnostjo.
• Kakovostno in zanesljivo zgodnjo triažo bolnikov in poškodovancev na terenu in urgentnih centrih s poznavanjem ocenjevalnih lestvic.
• Izvajanje nujnih diagnostičnih postopkov in sodelovanje pri terapevtskih ukrepih na terenu in urgentnem centru.
• Spremljanje kompleksnega monitoringa kritično bolnih in poškodovanih.

Predmetno-specifične kompetence:

• Izvedba nujnih ukrepov ob pojavu srčnega zastoja (v skladu z veljavnim protokolom).
• Prepoznava osnovnih življenjsko ogrožajočih  motenj srčnega ritma (uporaba monitorja).
• Izvedba defibrilacije (AED, ročni defibrilator).
• Osnove EKG-a in prepoznave akutnega koronarnega sindroma.
• Nastavitev venske poti in uporaba infuzijskih tekočin ter uporaba infuzijskih črpalk in perfuzorjev, uporaba intraosalne poti in asistiranje pri nastavitvi centralnih venskih poti
• Aplikacija adrenalina.
• Poznavanje in uporaba ostalih reanimacijskih zdravil po seznamu.
• Oskrba dihalne poti, aspiracija  in mehanska ventilacija .
• Izvajanje in sodelovanje pri izvedbi dodatnih postopkov za zagotavljanje proste dihalne poti (RSI, konikotomija, traheostomija, laringealna maska, laringealni tubus, I-gel).
• Samostojna aplikacija kisika (uporaba različnih pripomočkov).
• Prepoznava možnih vzrokov za nastanek akutne dihalne stiske in oskrba bolnika z akutno dihalno stisko.
• Celovita uporaba monitoringa, poznavanje in osnovna interpretacija pridobljenih vrednosti (npr. EKG, SpO2, ETCO2, RR, TT, itd….).
• Prepoznava in ustrezni ukrepi v primeru nenadne izgube zavesti, motenj zavesti in ogrožajočih nevroloških stanjih.
• Prepoznava in ustrezno ukrepanje ob pojavu nenadnih vročinskih stanj in v primeru konvulzivnih motenj (epileptični napad, epileptični status, vročinski krči pri otroku itd…).
• Prepoznava in ukrepi v primeru možgansko žilne oz. žilne simptomatike (TIA, možganska kap, možganske krvavitve, GVT, flebitisi, embolije, anevrizme, tromboza, disekcija, itd….).
• Prepoznava šoka (vrste šoka) in  takojšnje ukrepanje pri šokiranemu bolniku / poškodovancu (klinična slika, monitoring, i.v. poti, uporaba i.v. tekočin, aplikacija kisika, po potrebi aplikacija ustrezne terapije….).
• Ustrezna prepoznava in ukrepanje ob različnih zastrupitvah (evakuacija, anamneza, klinična slika, uporaba antidotov, komunikacija s centrom za zastrupitve, itd…).
• Prepoznava in izvedba ustreznih varnostnih ukrepov ob pojavu urgentnih nalezljivih infekcijskih stanj (individualna in množična izolacija, varstvo zdravstvenih delavcev).
• Pristop k poškodovancu na terenu in določanje prizadetosti po ITLS in ATLS sistemu.
• Prepoznava in ocenitev stopnje poškodbe glave ter ustrezno ukrepanje in opazovanje poškodovanca
• Prepoznava in ukrepanje pri poškodbah prsnega koša in abdomna.
• Prepoznava in (so-)oskrba poškodb ekstremitet in hrbtenice.
• Izvajanje imobilizacije s sodobnimi pripomočki z poznavanjem indikacij.
• Aplikacija ITLS in ATLS načel pri oskrbi poškodovanca v bolnišnici.
• Prepoznava in ukrepanje po načelih algoritma pri akutni prsni bolečini, akutni bolečini v trebuhu.
• Prepoznava in ukrepanje pri različnih nujnih stanjih v ginekologiji, nosečnicah in porodu.
• Prepoznava in ukrepanje pri nujnih stanjih novorojenčka, dojenčka in otrok.
• Izvajanje triaže pri sprejemu pacientov v urgentnem centru.
• Izvajanje posebnih nalog v primeru masovnih nesreč po smernicah (primarna triaža na terenu, koordinacija transporta, vodenje intervencije.  Triaža v bolnišnici, sodelovanje pri vodenju in odločanju).
• Izvajanje posegov pri stabilizaciji ogroženega pacienta (NGS, TUK).
• Poznavanje in uporaba UZ pri diagnostično terapevstkih ukrepih (venska pot, TUK..)
• Izvajanje dispečerske službe (sprejem klica, razporejanje ekip, krizno komuniciranje, sodelovanje z interventnimi službami).

 Zaposlitvene možnosti diplomantov                                                                                   

Izhajajoč iz splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, so zaposlitvene možnosti diplomanta vezane na:

• predbolnišnično okolje (ambulante družinske medicine, prehospitalne enote, motorist reševalec, helikopterska enota nujne medicinske pomoči),
• bolnišnično okolje (sprejemni urgentni oddelek, oddelki intenzivne medicine in intenzivne nege),
• združene urgentne centre, ustanovljene na nivoju države.

Izvedba in menjava izbirnih predmetov                                                                            

V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet.Kasnejše menjave niso več mogoče.  

Izbirne učne enote v 1. in 2. letniku študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega  se bodo na smeri Zdravstvena nega, Urgentna stanja v zdravstvu, Preventivna in klinična prehrana  ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege izvajale glede na število
vpisanih študentov:

7 in več študentov	predavanja v celoti                           seminarji v celoti vaje v celoti
4 do 6 študentov	predavanja 50%                           seminarji 50 % vaje v celoti
1 do 3 študenti	Učna enota se ne izvaja

Izvedba izbirnih učnih enot velja za generacijo študentov, vpisanih v 1. letnik na smereh Zdravstvena nega,
Urgentna stanja v zdravstvu, Preventivna in klinična prehrana ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege v študijskem letu 2023/2024 in 2. letnik v študijskem letu 2024/2025.

 

************************************************************************

Izbirne učne enote se v 1. in 2. letniku študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega na smereh Zdravstvena nega, Urgentna stanja v zdravstvu ter Preventivna in klinična prehrana izvajajo glede na število vpisanih študentov:

 

8 in več študentov	predavanja v celoti                            seminarji v celoti vaje v celoti
4 do 7 študentov	predavanja 50%                            seminarji 50 % vaje v celoti
1 do 3 študentje	Učna enota se ne izvaja

 

Izvedba izbirnih učnih enot velja za generacijo študentov, vpisanih v 1. letnik na smereh Zdravstvena nega, Urgentna stanja v zdravstvu ter Preventivna in klinična prehrana v študijskem letu 2022/2023 in 2. letnik v študijskem letu 2023/2024 oz. do spremembe razpisanih vpisnih mest.

 

Izbirne učne enote v 2. letniku študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega (za vse smeri) se izvajajo glede na število vpisanih študentov:

5 in več študentov	predavanja v celoti                        seminarji v celoti vaje v celoti
3 do 4 študentov	predavanja 50%                         seminarji 50 % vaje v celoti
1 do 2 študenta	Učna enota se ne izvaja

 

Izvedba izbirnih učnih enot velja za generacijo študentov, vpisanih v 1. letnik v študijskem letu 2021/2022 in 2. letnik v študijskem letu 2022/2023 oz. do spremembe razpisanih vpisnih mest.

 

                                

 

  Priznanje znanj in spretnosti                                                                                                             

Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.

 

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM FZV, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.

Pogoji za napredovanje                                                                                                               

Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS. Pogoji za napredovanje veljajo za vse študijske smeri.

 Predmetnik                                                                                                      

PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA -

SMER URGENTNA STANJA V ZDRAVSTVU

ZA ŠTUDIJSKO LETO 2023-2024

 

 

 1. LETNIK

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
ZDRAVSTVENO VARSTVO V IZREDNIH RAZMERAH	RADKO KOMADINA	5	Zimski
RAZISKOVANJE IN RAZISKOVALNA METODOLOGIJA	MAJDA PAJNKIHAR, SONJA ŠOSTAR TURK	10	Zimski
TEORIJE, KONCEPTI IN PRAKSA ZDRAVSTVENE NEGE	MAJDA PAJNKIHAR	10	Zimski
NA DOKAZIH UTEMELJENA ZDRAVSTVENA NEGA	DOMINIKA VRBNJAK	5	Zimski
KLINIČNA PATOFIZIOLOGIJA NUJNIH STANJ	DUŠAN MEKIŠ	10	Poletni
NADZOR IN VZDRŽEVANJE VITALNIH FUNKCIJ KRITIČNO BOLNEGA	MATEJ STRNAD	10	Poletni
IZBIRNI PREDMET 1		5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 2		5	Poletni
SKUPAJ		60
Izbirne učne enote
TRIAŽA V URGENTNI DEJAVNOSTI	MATEJ STRNAD	5	Poletni
DISPEČERSTVO V ZDRAVSTVU	MATEJ STRNAD	5	Poletni
TEHNOLOGIJA PRI OBRAVNAVI NUJNIH STANJ	MILJENKO KRIŽMARIĆ	5	Poletni
IZBRANE TEME IZ ETIKE V URGENTNI ZDRAVSTVENI NEGI	BOJAN BORSTNER	5	Poletni

 

2. LETNIK

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
NUJNA STANJA: BOLEZNI IN POŠKODBE	ANDREJA SINKOVIČ, VOJKO FLIS	10	Zimski
SIMULACIJE NUJNIH STANJ	MILJENKO KRIŽMARIĆ, DUŠAN MEKIŠ	10	Zimski
FARMAKOLOGIJA, TOKSIKOLOGIJA IN TERAPEVTSKE INTERVENCIJE	UROŠ MAVER	10	Zimski
MAGISTRSKO DELO	DOMINIKA VRBNJAK	15	Poletni
IZBIRNI PREDMET 1		5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 2		5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 3		5	Poletni
SKUPAJ		60
Izbirne učne enote
URGENTNA STANJA V PEDIATRIJI	NATAŠA MARČUN VARDA	5	Poletni
NUJNA STANJA V ZDRAVLJENJU BOLEČINE IN PALIATIVNI OSKRBI	NEVENKA KRČEVSKI ŠKVARČ	5	Poletni
NUJNA STANJA V INTENZIVNI INTERNI MEDICINI	ANDREJA SINKOVIČ	5	Poletni
NUJNA STANJA V KIRURŠKI INTENZIVNI MEDICINI	VOJKO FLIS	5	Poletni
UČINKOVITO SPORAZUMEVANJE IN SPOPRIJEMANJE S STRESOM V POSEBNIH RAZMERAH DELA	POLONA SELIČ - ZUPANČIČ	5	Poletni

Povprečna dolžina trajanja študija                                                       

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na podiplomskem študijskem programu 2. stopnje Zdravstvena nega, smer Urgentna stanja v zdravstvu.

LETO	SKUPAJ	R	IZR
2016	2,2	/	2,2
2017	2,5	/	2,5
2018	3,3	/	3,3
2019	2,6	2,6	2,6
2020	4,3	3,4	5,2

 

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje na UM FZV

LETO	SKUPAJ	R	IZR
2015	4,7	4,1	5,2
2016	4,4	4,0	4,7
2017	5,3	4,9	5,7
2018	4,7	5,4	4,0
2019	4,7	4,2	5,3
2020	5,2	4,6	5,8

 Nadaljevanje študija po prekinitvi – za osebe brez statusa                  

Osebe, ki jim je potekel status študenta in niso opravile predpisanih študijskih obveznosti na vpisanem študijskem programu, kljub temu pa želijo nadaljevati z opravljanjem manjkajočih obveznosti/zaključiti študij, se prijavijo z obrazcem      

Prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi za študijsko leto 2023-2024

 

 

 Izpolnjeno in podpisano prošnjo se posreduje po pošti ali odda v Referat za študijske in študentske zadeve UM FZV v času uradnih ali pošlje po elektronski pošti referat.fzv@um.si.

 Na podlagi te prošnje vam bomo uredili podaljšanje veljavnosti digitalne identitete (za dostop do AIPS-a in DKUM-a) za tekoče študijsko leto in vam v primeru, če vam bo Komisija za študijske zadeve UM FZV zaradi spremembe študijskega programa, na podlagi 122. in 123. člena Statuta UM, določila dodatne študijske obveznosti, izdali sklep o nadaljevanju študija po prekinitvi.

Na osnovi oddane prošnje za nadaljevanje študija po prekinitvi se osebi brez statusa izda račun za plačilo stroškov za podaljšanje veljavnosti študentskih storitev v višini 29,50 EUR.

V primeru izdaje sklepa Komisije za študijske zadeve UM FZV je oseba brez statusa pozvana k plačilu prispevka za izdajo sklepa v višini 18,10 EUR.

 

************************************************************

Statut UM - 122. in 123. člen

Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve  spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega  programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva  spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo  za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.

Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.