Smer Javno zdravje

Smer Zdravstvena nega

V študijskem letu 2023-2024 UM FZV smeri ne razpisuje!

 

Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Pridobljen strokovni naslov:

  • ženska oblika: magistrica s področja javnega zdravja
  • moška oblika: magister s področja javnega zdravja
  • okrajšava: mag. s podr. jav. zdr.

  

Študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega, smer Javno zdravje temelji na aktualnih potrebah družbe in zdravstvenega ter socialno varstvenega sistema.

 

Študijska smer Javno zdravje izobražuje zdravstvene delavce na področju javnega zdravja, kar je skladno s promocijo zdravja in Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«. Prav tako je epidemija nalezljive bolezni COVID-19 prispevala tudi k razumevanju neposrednih in posrednih koristi izobraženih zdravstvenih delavcev na področju javnega zdravja.

Študij omogoča pridobivanje poglobljenih znanj ob naboru predmetov s področja zdravstvenih, socialnih, javnozdravstvenih in okoljskih znanosti. Študenti bodo pridobili kompetence s področja poznavanja zdravstvenih sistemov, zakonodaje o varstvu okolja, javnega in okoljskega zdravja, izpostavljenosti nevarnim kemikalijam iz okolja, fizikalnih vplivov na človeka in njegovo zdravje ter njihovih determinističnih fizioloških učinkov, osnovnih ekoloških pojmov, epidemioloških metod, infekcijskih bolezni in bolnišničnih okužb, teorije sistemov in konceptualnih okvirjev informatike ter vpliva javnih politik, zasebnega sektorja, podnebnih sprememb in trajnostne oskrbe s hrano.

 


 

Zaposlitvene možnosti diplomantov                                                                                                                       

Magistri in magistrice s področja javnega zdravja se lahko zaposlujejo v zdravstvenih zavodih, javno zdravstvenih ustanovah, socialnih zavodih, javni upravi, izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah, humanitarnih organizacijah, zasebnem sektorju ter drugih evropskih in svetovnih organizacijah povezanih z zdravstvom.

 

 

Pridobljene kompetence diplomantov                                                                                                                                             

Splošne kompetence:

  • Razumevanje pomena racionalnega sistema zdravstvenega varstva za zdravje posameznika in prebivalstva.
  • Uporaba naprednih znanj s področja dela javnega zdravja, organiziranost in metod dela ter poznavanje zdravstvenih sistemov, njihovih značilnosti ter določilnic, ki vplivajo na njihovo oblikovanje.
  • Sposobnost uporabe evropske in slovenske zakonodaje o varstvu okolja.
  • Umestitev komuniciranja kot enega od temeljnih funkcij na področju javnega in okoljskega zdravja.
  • Uporaba teoretskih izhodišč, splošne teorije sistemov in konceptualnih okvirjev informatike.
  • Poznavanje nevarnih fizikalnih vplivov na človeka in njegovo zdravje ter njihovih determinističnih fizioloških učinkov.
  • Poznavanje osnovnih ekoloških pojmov: ekosistemi, združbe, populacije, habitat, ekološke niše, biodiverziteta, medvrstni odnosi, evolucijske spremembe.
  • Uporaba epidemioloških metod pri proučevanju zdravja in bolezni prebivalstva.
  • Poznavanje tveganj za zdravje zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam iz okolja.
  • Razumevanje in prepoznavanje problemov na področju infekcijskih bolezni in bolnišničnih okužb ter vplivov teh bolezni na splošno zdravje populacije.
  • Poznavanje vpliva javnih politik, zasebnega sektorja, podnebnih sprememb na dostopnost zdravih izbir in trajnostno oskrbo s hrano.

 

Predmetno specifične kompetence:

  • Razložiti glavne probleme na področju javnega zdravja, pristope za zmanjševanje javno zdravstvenih problemov ter poznati glavne težave in ovire, ki v zvezi s tem nastajajo.
  • Razložiti in interpretirati značilnosti in tipologije zdravstvenih sistemov ter oblikovati določilnice, ki vplivajo na oblikovanje zdravstvenega sistema in njegovih prednostnih ciljev.
  • Razložiti različne dejavnike okolja, ki vplivajo na zdravje ljudi in kritično oceniti najpomembnejša onesnaževala v okolju in njihov vpliv na zdravje ljudi.
  • Razumeti in uporabiti ekosistemsko okolje informatike in podatkov v javnem zdravju v smislu normativne ureditve, strukture zdravstvenega sistema, deležnikov in njihovih vlog, organizacije in procesov, virov ipd.
  • Oceniti nevarnost različnih virov sevanja, delcev in energije ter učinkov različnih fizikalnih okoljskih dejavnikov na javno zdravje ter določiti njihove varne meje, vire in načine zaščite.
  • Razumeti in se zavedati pomena biotske raznovrstnosti za delovanje in procese v ekosistemih.
  • Oceniti  vplive abiotskih meteoroloških in klimatoloških spremenljivk na človekovo počutje.
  • Razložiti epidemiološke značilnostih nalezljivih bolezni in dogodkov, pomembnih za zdravje ljudi.
  • Opredeliti teoretično znanje o nevarnostih kemikalij iz okolja in predvideti možne nevarnosti.
  • Prepoznavati najpogostejše nalezljive bolezni in načrtovati postopke za preprečevanje pojava in širjenja teh bolezni ter spoznavati in preprečevati bolnišnične okužbe, tako na teoretični kot praktični ravni.
  • Razložiti zdravstveno dejavnosti v naravnih zdraviliščih, razlike med zdraviliškim turizmom in medicinsko rehabilitacijo ter absolutne in relativne kontraindikacije za zdraviliško zdravljenje.
  • Razložiti pomen farmakoekonomike in izdelati osnove farmakoekonomskih analiz.
  • Razpravljati o osnovnih elementih komuniciranja in  razumeti vlogo komuniciranja v današnjih družbenih razmerah.
  • Razumeti temeljne principe promocije zdrave prehrane in pomen prehrane v javnem zdravju in določiti dejavnike prehranskih navad ter jih povezati s posameznimi socialnimi, kulturnimi in ekonomskimi dejavniki.

 

Izvedba in menjava izbirnih predmetov                           

V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet. Kasnejše menjave niso več mogoče.                                          I

Veljavno v študijskem letu 2023-2024:

Izbirne učne enote v 2. letniku študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega - smer Javno zdravje se izvajajo glede na število vpisanih študentov:

5 in več študentov                             

 

 

 

predavanja v celoti         seminarji v celoti                   

vaje v celoti

 

 

3 do 4 študentov                              

 

 

predavanja 50%          seminarji 50 %                   

vaje v celoti

 

1 do 2 študenta Učna enota se ne izvaja

                     

 

Priznanje znanj in spretnosti na študijskh programih                                                      

Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.

 

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM FZV, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.

 

Pogoji za napredovanje                                                                                                                                              

Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS.

Pogoji za napredovanje veljajo za vse smeri.

 

 Predmetnik                          

PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA -

SMER JAVNO ZDRAVJE

ZA ŠTUDIJSKO LETO 2023/2024

 

1. LETNIK

Naziv

Nosilec

ECTS

Semester

OSNOVE JAVNEGA ZDRAVJA BRANKO GABROVEC

5

Zimski

RAZISKOVANJE IN RAZISKOVALNA METODOLOGIJA MAJDA PAJNKIHAR, SONJA ŠOSTAR TURK

10

Zimski

TEORIJE, KONCEPTI IN PRAKSA ZDRAVSTVENE NEGE MAJDA PAJNKIHAR

10

Zimski

NA DOKAZIH UTEMELJENA ZDRAVSTVENA NEGA DOMINIKA VRBNJAK

5

Zimski

ZDRAVSTVENI SISTEMI IN ORGANIZACIJA JAVNEGA ZDRAVJA TIT ALBREHT

5

Poletni

OKOLJSKO ZDRAVJE SONJA ŠOSTAR TURK

10

Poletni

INFORMATIKA IN PODATKI V JAVNEM ZDRAVJU DALIBOR STANIMIROVIĆ

5

Poletni

IZBIRNI PREDMET 1  

5

Poletni

IZBIRNI PREDMET 2  

5

Poletni

SKUPAJ  

60

 

 

Izbirne učne enote
ZDRAVSTVENA ZAKONODAJA SUZANA KRALJIĆ

5

Poletni

STATISTIKA V JAVNEM ZDRAVJU GREGOR ŠTIGLIC

5

Poletni

FIZIKA V JAVNEM ZDRAVJU ALEŠ FAJMUT

5

Poletni

BIOTSKA RAZNOVRSTNOST URŠKA ROZMAN

5

Poletni

VREME, KLIMA IN ČLOVEKOVO POČUTJE LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ

5

Poletni

PROMOCIJA ZDRAVJA SABINA LIČEN

5

Poletni

UVOD V OSNOVE IZBOLJŠEVANJA KAKOVOSTI IN VARNOSTI V ZDRAVSTVENI NEGI ANDREJ ROBIDA

5

Poletni

 

2. LETNIK

 

Naziv

Nosilec

ECTS

Semester

OSNOVE EPIDEMIOLOGIJE ALENKA KRAIGHER

5

Zimski

TOKSIKOLOGIJA MIRAN BRVAR

5

Zimski

MIKROBIOLOGIJA S HIGIENO DARJA DUH

5

Zimski

INFEKCIJSKE BOLEZNI IGOR MUZLOVIĆ

5

Zimski

IZBIRNI PREDMET 1  

5

Zimski

IZBIRNI PREDMET 2  

5

Zimski

MAGISTRSKO DELO DOMINIKA VRBNJAK

15

Poletni

DUŠEVNO ZDRAVJE SAŠKA ROŠKAR

5

Poletni

IZBIRNI PREDMET 1  

5

Poletni

IZBRANA POGLAVJA IZ "VARNE HRANE" SONJA ŠOSTAR TURK, TOMAŽ LANGERHOLC

5

Poletni

SKUPAJ  

60

 

 

Izbirne učne enote
BALNEOLOGIJA IN NEFARMAKOLOŠKE OBLIKE ZDRAVILIŠKEGA ZDRAVLJENJA BREDA JESENŠEK PAPEŽ

5

Zimski

VPLIV KORISTNIH MIKROORGANIZMOV NA ZDRAVJE SABINA FIJAN

5

Zimski

TERMALNE IN MINERALNE VODE MARJANA SIMONIČ

5

Zimski

OSNOVE ZDRAVJA PRI DELU IN ERGONOMIJA JADRANKA STRIČEVIĆ

5

Zimski

DEGRADACIJA OKOLJA IN EKOREMEDIACIJE ANA VOVK

5

Zimski

FARMAKOEKONOMIKA V JAVNEM ZDRAVJU KOSTNAPFEL

5

Zimski

UPRAVLJANJE IN VODENJE JAVNOZDRAVSTVENE PRAKSE BRANKO GABROVEC

5

Poletni

ZDRAVSTVENA EKONOMIJA IN ZDRAVSTVENA POLITIKA Z OSNOVAMI MANAGEMENTA SIMONA ŠAROTAR ŽIŽEK

5

Poletni

ETIKA V JAVNEM ZDRAVJU BOJAN BORSTNER

5

Poletni

KOMUNICIRAJE V JAVNEM IN OKOLJSKEM ZDRAVJU VERČIČ

5

Poletni

PREHRANA IN JAVNO ZDRAVJE MATEJ GREGORIČ

5

Poletni


    

 Povprečna dolžina trajanja študija                                                                                         

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov za zadnja leta na podiplomskem študijskem programu 2. stopnje Zdravstvena nega, smer Zdravstvena nega.

LETO SKUPAJ R IZR
2016 2,0 2,0 /
2017 2,3 2,3 /
2018 2,5 3,3 1,7
2019 2,9 2,9 /
2020 3,5 3,9 3,1

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje na UM FZV

LETO SKUPAJ R IZR
2015 4,7 4,1 5,2
2016 4,4 4,0 4,7
2017 5,3 4,9 5,7
2018 4,7 5,4 4,0
2019 4,7 4,2 5,3
2020 5,2 4,6 5,8

 

 Nadaljevanje študija po prekinitvi – za osebe brez statusa                     

Osebe, ki jim je potekel status študenta in niso opravile predpisanih študijskih obveznosti na vpisanem študijskem programu, kljub temu pa želijo nadaljevati z opravljanjem manjkajočih obveznosti/zaključiti študij, se prijavijo z obrazcem     

Prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi v študijskem letu 2023-2024

 

 Izpolnjeno in podpisano prošnjo se posreduje po pošti ali odda v Referat za študijske in študentske zadeve UM FZV v času uradnih ali pošlje po elektronski pošti referat.fzv@um.si.

 Na podlagi te prošnje vam bomo uredili podaljšanje veljavnosti digitalne identitete (za dostop do AIPS-a in DKUM-a) za tekoče študijsko leto in vam v primeru, če vam bo Komisija za študijske zadeve UM FZV zaradi spremembe študijskega programa, na podlagi 122. in 123. člena Statuta UM, določila dodatne študijske obveznosti, izdali sklep o nadaljevanju študija po prekinitvi.

Na osnovi oddane prošnje za nadaljevanje študija po prekinitvi se osebi brez statusa izda račun za plačilo stroškov za podaljšanje veljavnosti študentskih storitev v višini 29,50 EUR.

V primeru izdaje sklepa Komisije za študijske zadeve UM FZV je oseba brez statusa pozvana k plačilu prispevka za izdajo sklepa v višini 18,10 EUR.

 

************************************************************

Statut UM - 122. in 123. člen

Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve  spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega  programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva  spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo  za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.

Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.