Razpis: »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020« za študijsko leto 2017/2018
Pedagoški mentorji:
- Doc. dr. Jadranka Stričević,
- Doc. dr. David Haložan.
Partner:
- Metka Lipič Baligač, dipl.m.s., Splošna bolnišnica Murska Sobota
Študenti:
- Nina Špindler
- Tess Repič
- Jure Deželak
- Jure Bezjak
- Stefanie Tivadar
- Tina Pikelj
Strokovno podporno osebje:
- Maja Štiglic.
Javni razpis za dodelitev sredstev se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020 kot neposredna potrditev operacije - programa »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2020«, 10. prednostne osi »Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, 10.1 prednostne naložbe »Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc« in 10.1.3 specifičnega cilja »Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema«.
V projektu so obravnavali definicijo telesne dejavnosti in pomen redne telesne dejavnosti za posameznikovo zdravje, nenazadnje pa tudi njenega vpliva na bolečine v hrbtenici. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je telesna dejavnost definirana kot kakršnokoli gibanje našega telesa, ki ga proizvedejo naše skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnijo v mirovanju. Redna telesna dejavnost je ena izmed najpomembnejših komponent zdravega življenjskega sloga posameznika, ki pomembno vpliva na zdravje in preprečevanje nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni ter s tem na izboljšanje kakovosti življenja.
Glede na temo projekta so se osredotočili predvsem na funkcionalne motnje in ne deformacije. Pri deformaciji gre za strukturne spremembe kostnega in živčno-mišičnega sistema, ki jih le z lastno telesno dejavnostjo ne moremo popraviti. Zavedati se moramo dejstva, da lahko vsaka funkcionalna motnja na dolgi rok privede do deformacije, zato je zelo pomembno, da vsako motnjo v telesni drži prepoznamo dovolj zgodaj, ustrezno ukrepamo in s tem preprečimo nastanek trajne okvare oziroma deformacije.
Ker lahko na funkcionalne motnje v telesni drži vplivamo, je zelo pomembno, da se ukrepanja lotimo sistematično, načrtno in postopno. Posameznika moramo obravnavati kot celoto ter se osredotočiti in preučiti vse morebitne dejavnike tveganja, ki so privedli do sprememb v položaju medenice, hrbtenice in s tem celotnega telesa, drže ter posledično do bolečin v predelu hrbtenice. V projektu so oblikovali protokol in sestavo vadbenega programa v več fazah. Sprva se tako opravi posvetovanje z namenom ugotavljanja cilje vadbe, razlogov za vadbo ter primernosti posameznika za vključitev vadbeni program.