Smer Preventivna prehrana in klinična dietetika

Zdravstvena nega (II. st.)

Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Pridobljen strokovni naslov: magister zdravstvene nege, magistrica zdravstvene nege (okrajšava: mag. zdr. nege)


Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, oziroma kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. Epidemiološke, biokemijske in molekularno-biološke raziskave so pokazale povezavo med pojavnostjo in potekom določenih kroničnih bolezni in načinom življenja ter prehranjevanja. Cilj uravnoteženega prehranjevanja je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja, kot tudi preprečevanje s hrano pogojene simptome pomanjkanja (npr. dermatitis, očesne in možganske okvare) in deficitarne bolezni (npr. pelagra, rahitis, skorbut), kot tudi prekomerno prehranjevanje, ki lahko vodi do nastanka številnih civilizacijskih bolezni. Z izobraževanjem in s ciljano promocijo o zdravem načinu prehranjevanja v vseh življenjskih obdobjih pripomoremo k boljšim prehranjevalnim navadam in prehranjevanju ter s tem k ohranjanju in krepitvi zdravja prebivalcev Slovenije.

| Študijski program ima akreditacijo do 15. 10. 2021 |


 

 Zaposlitvene možnosti diplomantov       

Diplomanti bodo zaposljivi v:       

 

  • zdravstvenih domovih,
  • preventivnih centrih,
  • zdravstveno vzgojnih centrih,
  • zavodih za zdravstveno varstvo,
  • bolnišnicah,
  • domovih za ostarele,
  • obratih javne prehrane,
  • hotelih in zdraviliščih,
  • vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šole, dijaški domovi),
  • farmacevtski industriji,
  • turizmu,
  • športno-rekreativnih centrih,
  • nevladnih organizacijah ter
  • v živilsko pridelovalni in/ali predelovalni industriji.

 

Pridobljene kompetence diplomantov
Študenti bodo s študijskim programom pridobili splošne in predmetno specifične kompetence.            

 

Splošne kompetence:

  • razvijanje znanja in spretnosti v prehranski znanosti, dietetiki in klinični prehrani ter na področju vedenjskih ved, ki tvorijo osnovo za certifikacijo dietetikov in za delo v zdravstvu,
  • spoznati prehrano bolnika oziroma razlike med prehrano zdravega in bolnega človeka, oceniti stanje prehranjenosti in načine prehrane bolnika ter metode za predpisovanje diet,
  • prepoznavanje, kritično analiziranje in izboljšanje prehranjevalnih navad (prehranska terapija za različne bolezni in tudi v okviru preventivnega zdravstvenega varstva, ki temelji na raziskavah in dokazanimi izkušnjami),
  • sposobnost svetovanja in izobraževanja ciljnih skupin in posameznikov,
  • sposobnost izbire najprimernejših orodij za spremembo življenjskega sloga,
  • sposobnost za samostojno delo in predlaganje izboljšav v zvezi z vidiki načrtovanja prehrane, priprave obrokov, živilske tehnologije, kulture, sociale, psihologije prehrane, okolja in gospodarstva,
  • sposobnosti, ki temelji na fizioloških in kliničnih podlagah, raziskovanju, spremljanju in dokumentiranju,
  • usposobljenost študenta za samostojno-raziskovalno delo,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Spoznajo osnovne procese v prehrambeni tehnologiji in njihove uporabe v procesnem inženirstvu, kot tudi procesov za proizvodnjo nekaterih proizvodov prehrambene industrije.
  • Spoznajo temelje integracije in regulacije metaboličnih procesov v celicah in tkivih.
  • Pridobijo osnove za razumevanje patofizioloških stanj človeka pri nekaterih najpogostejših presnovnih in prebavnih motnjah.
  • Spoznajo načela preventivne prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja; preventivno prehrano pred ključnimi boleznimi sodobnega časa: rakom, srčno-žilno boleznijo, debelostjo, sladkorno boleznijo ter spoznajo optimalno prehrano v različnih življenjskih obdobjih.
  • Spoznajo temelje zdrave prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, promocijo zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih, značilnosti priporočenega načina prehranjevanja za posamezne starostne skupine in posebne prehranske potrebe ter tveganja in bolezni povezane z neustrezno prehrano.
  • So sposobni oceniti stanje prehranjenosti bolnika, prepoznajo osnovne simptome, poznajo diagnostične postopke in principe zdravljenja bolezni ter najprimernejšo obliko prehrane pri določeni bolezni vključno z vsemi oblikami umetne prehrane.
  • Sposobnost izvesti najpogostejše hitre teste za spremljanje zdravljenja, tudi s hrano, svetovanje pacientom in drugim uporabljati rezultate biokemičnih analiz biološkega materiala pacientov in drugih.
  • Osvojijo znanja iz infekcijskih bolezni, še posebej tistih povezanih z varnostjo hrane v prehrambeni verigi.
  • Spoznajo različne vrste alternativnih oblik prehranjevanja – komplementarne oblik  prehranjevanja, njihove značilnosti ter vplive na zdravje.
  • Sposobnost ugotavljanja okoljskih ter drugih psihosocialnih dejavnikov tveganja v povezavi s prehrano na populacijski ravni, poznavanje ekonomiko zdravstva z vidika preventivne prehrane.
  • Spoznajo osnovne vsebine s področja javnega zdravja, kar jim bo omogočilo oblikovanje širšega pogleda pri spremljanju ostalih učnih vsebin ter razumevanje prepletenosti različnih dejavnikov tveganja, različnih okolij ter lastnosti posameznika pri patogenezi posameznih bolezni, kot tudi pomena
    širšega socialnega okolja pri zagotavljanju pogojev za ohranitev in povrnitev zdravja.
  • Spoznajo  osnovna teoretična načela rasti in razvoja otroka, prehranskih potreb  otrok v določenih starostnih obdobjih, prehranskih smernic in prehranske obravnave dojenčkov, otrok in adolescentov, osnov parenteralne in enteralne prehrane pri otrocih ter spoznajo prehranske smernice in obravnave posameznih skupin kroničnih pediatričnih bolnikov.
  • Poznavanje in prepoznavanje problemov vezanih na prehrano v obdobju staranja – glede na njihove specifične potrebe, razumevanje preventivne prehrane z vidika dejavnikov tveganja pojavnosti obolenj ter promocija in izobraževanje zdravega prehranjevanja za starejše.
  • Spoznajo temelje prehrane športnika za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, kako pristopiti k promociji zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih.
  • Pridobijo teoretično in praktično znanje in veščine potrebne za obravnavo posameznih motenj hranjenja.

                   

 Predmetnik                                    

PREDMETNIK
PODIPLOMSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA
 

SMER PREVENTIVNA PREHRANA IN KLINIČNA DIETETIKA

 

1. LETNIK

 

 

 

ZIMSKI SEMESTER

LETNI SEMESTER

 

 

ECTS

Nosilec

Predmet

P

S

SV/LV

ID

P

S

SV/LV

ID

Pajnkihar, Šostar Turk Raziskovanje in raziskovalna metodologija

30

45

35

140

-

-

-

-

250

10

Pajnkihar Teorije, koncepti in praksa zdravstvene nege

30

20

30

170

-

-

-

-

250

10

Callery                 

Pajnkihar

Na dokazih utemeljena zdravstvena nega

15

10

20

80

-

-

-

-

125

5

Knez Sestava in kakovost živil

15

10

20

80

 

 

 

 

125

5

Langerholc Biokemija

-

-

-

-

15

10

20

80

125

5

Koren Patofiziologija prehrane

-

-

-

-

15

10

20

80

125

5

Hlastan Ribič Preventivna prehrana

-

-

-

-

30

10

20

190

250

10

  Izbirni
predmet 1

 

 

 

 

30

30

-

190

250

10

SKUPAJ

90

85

105

470

90

60

60

540

 

1500

 

 

60

 

 

NABOR IZBIRNIH PREDMETOV:
Kovač Management in ekonomija v zdravstvu in zdravstveni negi

-

-

-

-

30

30

-

190

250

10

Pšunder Pedagogika z osnovami andragogike

-

-

-

-

30

30

-

190

250

10

Hlastan Ribič, Pajnkihar Promocija zdravja in primarno zdravstveno varstvo

-

-

-

-

30

30

-

190

250

10

 

Predmetnik 1. letnika vsebuje obvezne in izbirne predmete. Zimski semester je sestavljen iz štirih obveznih predmetov. Letni semester je sestavljen iz treh obveznih predmetov in enega izbirnega predmeta, ki ga študent izbere izmed treh ponujenih izbirnih predmetov. Skupaj študent zbere 60 ECTS.

 

2. LETNIK

 

    ZIMSKI SEMESTER LETNI SEMESTER

ECTS
Nosilec Predmet P S SV/LV ID P S SV/LV ID

Hlastan Ribič

Prehrana človeka

30

10

20

190

-

-

-

-

250

10

Mičetić-Turk

Klinična prehrana

 

30

10

20

190

-

-

-

-

250

10

Plazar

Izbrana poglavja iz biokemije in klinične biokemije

15

10

20

80

-

-

-

-

125

5

  Izbirni predmet

10

10

20

85

-

-

-

-

125

5

Eržen                 

Šostar Turk

Izbrana poglavja iz javnega zdravja

-

-

-

-

15

10

20

80

125

5

  Izbirni predmet

-

-

-

-

10

10

20

85

125

5

  Izbirni predmet

-

-

-

-

10

10

20

85

125

5

 

Magistrsko delo

-

-

-

-

 

30

-

345

375

15

SKUPAJ

85

40

80

545

35

60

60

595

 

1500

 

 

60

 

NABOR IZBIRNIH PREDMETOV ZIMSKI SEMESTER
Lešničar Izbrana poglavja iz infekcijskih bolezni

10

10

20

85

-

-

-

-

125

5

Hlastan Ribič Alternativne oblike prehranjevanja

10

10

20

85

-

-

-

-

125

5

Eržen Prehrana in javno zdravje

10

10

20

85

-

-

-

-

125

5

NABOR IZBIRNIH PREDMETOV LETNI SEMESTER
Marčun Varda Prehrana dojenčkov, otrok in mladostnikov

-

-

-

-

10

10

20

85

125

5

Koch Prehrana v obdobju starosti

-

-

-

-

10

10

20

85

125

5

Bilban Prehrana vrhunskega športnika

-

-

-

-

10

10

20

85

125

5

Gregorič Kumperščak Motnje hranjenja

-

-

-

-

10

10

20

85

125

5

 

Legenda:

P – predavanja, S – seminarji, SV – seminarske vaje, LV – laboratorijske vaje, ID – ure dela študenta (brez kontaktnih ur)

Predmetnik 2. letnika je sestavljen iz obveznih predmetov, izbirnih predmetov in magistrskega dela. Zimski semester je sestavljen iz treh obveznih predmetov in enega izbirnega predmeta, ki ga študent izbere izmed treh ponujenih izbirnih predmetov. Letni semester je sestavljen iz enega obveznega predmeta in dveh izbirnih predmetov, ki ju študent izbere izmed štirih ponujenih izbirnih predmetov ter magistrskega dela, ki je ovrednoteno s 15 ECTS. Skupaj študent zbere 60 ECTS. 

Dvoletni magistrski študijski program 2. stopnje Zdravstvene nega – smer Preventivna prehrana in klinična dietetika je ovrednoten s 120 ECTS.