Smer Preventivna in klinična prehrana

Zdravstvena nega (II. st.)

Trajanje študija: 2 leti (120 ECTS)

Pridobljen strokovni naslov: magister zdravstvene nege, magistrica zdravstvene nege (okrajšava: mag. zdr. nege)


Način prehranjevanja lahko deluje kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje posameznika, oziroma kot zaščitni dejavnik, ki krepi zdravje in izboljša kvaliteto življenja. Epidemiološke, biokemijske in molekularno-biološke raziskave so pokazale povezavo med pojavnostjo in potekom določenih kroničnih bolezni in načinom življenja ter prehranjevanja. Cilj uravnoteženega prehranjevanja je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti življenja, kot tudi preprečevanje s hrano pogojene simptome pomanjkanja (npr. dermatitis, očesne in možganske okvare) in deficitarne bolezni (npr. pelagra, rahitis, skorbut), kot tudi prekomerno prehranjevanje, ki lahko vodi do nastanka številnih civilizacijskih bolezni. Z izobraževanjem in s ciljano promocijo o zdravem načinu prehranjevanja v vseh življenjskih obdobjih pripomoremo k boljšim prehranjevalnim navadam in prehranjevanju ter s tem k ohranjanju in krepitvi zdravja prebivalcev Slovenije.

| Študijski program ima akreditacijo do 15. 10. 2021 |


 

 Zaposlitvene možnosti diplomantov              

Diplomanti bodo zaposljivi v:       

 

  • zdravstvenih domovih,
  • preventivnih centrih,
  • zdravstveno vzgojnih centrih,
  • zavodih za zdravstveno varstvo,
  • bolnišnicah,
  • domovih za ostarele,
  • obratih javne prehrane,
  • hotelih in zdraviliščih,
  • vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šole, dijaški domovi),
  • farmacevtski industriji,
  • turizmu,
  • športno-rekreativnih centrih,
  • nevladnih organizacijah ter
  • v živilsko pridelovalni in/ali predelovalni industriji.

 

Pridobljene kompetence diplomantov
Študenti bodo s študijskim programom pridobili splošne in predmetno specifične kompetence.                   

 

Splošne kompetence:

  • razvijanje znanja in spretnosti v prehranski znanosti, dietetiki in klinični prehrani ter na področju vedenjskih ved, ki tvorijo osnovo za certifikacijo dietetikov in za delo v zdravstvu,
  • spoznati prehrano bolnika oziroma razlike med prehrano zdravega in bolnega človeka, oceniti stanje prehranjenosti in načine prehrane bolnika ter metode za predpisovanje diet,
  • prepoznavanje, kritično analiziranje in izboljšanje prehranjevalnih navad (prehranska terapija za različne bolezni in tudi v okviru preventivnega zdravstvenega varstva, ki temelji na raziskavah in dokazanimi izkušnjami),
  • sposobnost svetovanja in izobraževanja ciljnih skupin in posameznikov,
  • sposobnost izbire najprimernejših orodij za spremembo življenjskega sloga,
  • sposobnost za samostojno delo in predlaganje izboljšav v zvezi z vidiki načrtovanja prehrane, priprave obrokov, živilske tehnologije, kulture, sociale, psihologije prehrane, okolja in gospodarstva,
  • sposobnosti, ki temelji na fizioloških in kliničnih podlagah, raziskovanju, spremljanju in dokumentiranju,
  • usposobljenost študenta za samostojno-raziskovalno delo,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Spoznajo osnovne procese v prehrambeni tehnologiji in njihove uporabe v procesnem inženirstvu, kot tudi procesov za proizvodnjo nekaterih proizvodov prehrambene industrije.
  • Spoznajo temelje integracije in regulacije metaboličnih procesov v celicah in tkivih.
  • Pridobijo osnove za razumevanje patofizioloških stanj človeka pri nekaterih najpogostejših presnovnih in prebavnih motnjah.
  • Spoznajo načela preventivne prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja; preventivno prehrano pred ključnimi boleznimi sodobnega časa: rakom, srčno-žilno boleznijo, debelostjo, sladkorno boleznijo ter spoznajo optimalno prehrano v različnih življenjskih obdobjih.
  • Spoznajo temelje zdrave prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, promocijo zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih, značilnosti priporočenega načina prehranjevanja za posamezne starostne skupine in posebne prehranske potrebe ter tveganja in bolezni povezane z neustrezno prehrano.
  • So sposobni oceniti stanje prehranjenosti bolnika, prepoznajo osnovne simptome, poznajo diagnostične postopke in principe zdravljenja bolezni ter najprimernejšo obliko prehrane pri določeni bolezni vključno z vsemi oblikami umetne prehrane.
  • Sposobnost izvesti najpogostejše hitre teste za spremljanje zdravljenja, tudi s hrano, svetovanje pacientom in drugim uporabljati rezultate biokemičnih analiz biološkega materiala pacientov in drugih.
  • Osvojijo znanja iz infekcijskih bolezni, še posebej tistih povezanih z varnostjo hrane v prehrambeni verigi.
  • Spoznajo različne vrste alternativnih oblik prehranjevanja – komplementarne oblik  prehranjevanja, njihove značilnosti ter vplive na zdravje.
  • Sposobnost ugotavljanja okoljskih ter drugih psihosocialnih dejavnikov tveganja v povezavi s prehrano na populacijski ravni, poznavanje ekonomiko zdravstva z vidika preventivne prehrane.
  • Spoznajo osnovne vsebine s področja javnega zdravja, kar jim bo omogočilo oblikovanje širšega pogleda pri spremljanju ostalih učnih vsebin ter razumevanje prepletenosti različnih dejavnikov tveganja, različnih okolij ter lastnosti posameznika pri patogenezi posameznih bolezni, kot tudi pomena
    širšega socialnega okolja pri zagotavljanju pogojev za ohranitev in povrnitev zdravja.
  • Spoznajo  osnovna teoretična načela rasti in razvoja otroka, prehranskih potreb  otrok v določenih starostnih obdobjih, prehranskih smernic in prehranske obravnave dojenčkov, otrok in adolescentov, osnov parenteralne in enteralne prehrane pri otrocih ter spoznajo prehranske smernice in obravnave posameznih skupin kroničnih pediatričnih bolnikov.
  • Poznavanje in prepoznavanje problemov vezanih na prehrano v obdobju staranja – glede na njihove specifične potrebe, razumevanje preventivne prehrane z vidika dejavnikov tveganja pojavnosti obolenj ter promocija in izobraževanje zdravega prehranjevanja za starejše.
  • Spoznajo temelje prehrane športnika za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, kako pristopiti k promociji zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih.
  • Pridobijo teoretično in praktično znanje in veščine potrebne za obravnavo posameznih motenj hranjenja.

                   

 Predmetnik                                           

V študijskem letu 2018/2019 UM FZV študijske smeri ne izvaja.

 

 

PREDMETNIK

ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA

SMER PREVENTIVNA IN KLINIČNA PREHRANA

ŠTUDIJSKO LETO 2019/2020

 

UČNI NAČRTI ZA ŠTUDIJSKO LETO 2019/2020

 

 

1. LETNIK

 

 

 

ZIMSKI SEMESTER

LETNI SEMESTER

 

 

ECTS

Nosilec

Predmet

P

S

V

ID

P

S

V

ID

Pajnkihar, Šostar Turk

Raziskovanje in

raziskovalna metodologija

30

45

35 SV

140

-

-

-

-

250

10

Pajnkihar

Teorije, koncepti in praksa zdravstvene nege

25

20

30 SV

175

-

-

-

-

250

10

Vrbnjak  

Pajnkihar

Na dokazih utemeljena zdravstvena nega

15

15

20 SV

75

-

-

-

-

125

5

Pajnkihar

Promocija zdravja

in primarno

zdravstveno

varstvo

   

20

 

20

   

10 SV

 

 

75

 

-

-

-

-

125

5

Kozjek Rotovnik

Osnove preventive in

klinične prehrane

-

-

-

-

20

20

10 SV

75

125

5

Potočnik Biokemija in presnova -

-

-

-

15

-

20 SV

90

125

5

Dolenšek Patofiziologija prehrane

-

-

-

-

15

-

20 SV

90

125

5

  Preventivna prehrana

-

-

-

-

20

 

20 SV

210

250

10

 

Izbirni predmet 1

 

 

 

 

15

-

20

90

125

5

SKUPAJ

90

100

95

465

85

20

90

555

1500

60

NABOR IZBIRNIH PREDMETOV:
Knez

Sestava in kakovost

živil

 

 

 

 

15

-

20 V

90

125

5

Zwitter

Etične dileme v

prehranski podpori

posameznika

 

 

 

 

15

-

20 V

90

125

5

Pajnkihar

Kvalitativne raziskovalne metode

 

 

 

 

15

-

20 SV

90

125

5

Štiglic

Kvantitaivne raziskovalne metode

 

 

 

 

15

-

20 V

90

125

5

 

 

 

2. LETNIK

 

    ZIMSKI SEMESTER LETNI SEMESTER    

   

ECTS

Nosilec Predmet P S V ID P S V ID

Mičetić-Turk

Klinična prehrana

 

20

-

20 V

210

-

-

-

-

250

10

Rotovnik Kozjek

Proces prehranske obravnave bolnika

20

10

20 V

200

-

-

-

-

250

10

Rotovnik Kozjek

Oblike prehranske oskrbe in medicinska prehrana

20

-

20 V

85

-

-

-

-

125

5

  Izbirni predmet

15

-

20

90

-

-

-

-

125

5

Šostar Turk, Langerholc

Izbrana poglavja iz «varne hrane«

-

-

-

-

20

20

10 V

75

125

5

  Izbirni predmet 1

-

-

-

-

10

10

20

85

125

5

  Izbirni predmet 1

-

-

-

-

10

10

20

85

125

5

 

Magistrsko delo

-

-

-

-

 

30

-

345

375

15

SKUPAJ

75

10

80

585

40

70

50

590

 

1500

 

 

60

 

NABOR IZBIRNIH PREDMETOV ZIMSKI SEMESTER
Mičetić Turk Alternativne oblike prehranjevanja

15

-

20 V

90

-

-

-

-

125

5

 Takač Klinična prehrana nosečnice

15

-

20 KV

90

-

-

-

-

125

5

Marčun Varda Debelost

15

-

20 V

90

-

-

-

-

125

5

Rotovnik Kozjek Medicinska prehrana na domu

15

-

20 V

90

-

-

-

-

125

5

NABOR IZBIRNIH PREDMETOV LETNI SEMESTER
Mičetić Turk Prehrana dojenčkov, otrok in mladostnikov

-

-

-

-

15

-

20 V

90

125

5

Turk Z Prehrana v obdobju starosti

-

-

-

-

15

-

20 SV

90

125

5

Gregorič Kumperščak Motnje hranjenja

-

-

-

-

15

-

20 V

90

125

5

Rotovnik Kozjek Prehrana športnika

 

 

 

 

15

-

20 V

90

125

5

Mičetić Turk Nutricevtika in prehranska dopolnila

 

 

 

 

15

-

20 V

90

125

5

 

 

Legenda:  P – predavanja, S – seminarji, V – vaje, SV – seminarske vaje, KV – klinične vaje, ID – ure dela študenta (brez kontaktnih ur)