Smer INTEGRIRANA OBRAVNAVA KRONIČNIH BOLNIKOV V NAPREDNI ZDRAVSTVENI NEGI

Zaposlitvene možnosti diplomantov                                                                                                                     

Diplomanti so glede na svoje kompetence, ki jih pridobili v okviru študijskega programa Zdravstvena nega zelo zaželeni med delodajalci doma in v tujini ter zaposljivi v:

• na primarnem nivoju zdravstvenega varstva (v zdravstvenih domovih, npr. v ambulantah družinske medicine),
• na ostalih področjih sekundarne in terciarne ravni zdravstvenega varstva (bolnišnična dejavnost, zunaj bolnišnični zdravstveni dejavnosti, specialistične ambulante),
• v socialno-varstvenih zavodih, negovalnih bolnišnicah in
• v drugih organizacijah povezanih z zdravstvom in zdravstveno nego

Pridobljene kompetence diplomantov                                                                                                                                           

Splošne kompetence:

• Uporaba naprednega kliničnega znanja in kritičnega razmišljanja za zagotavljanje celostne integrirane, varne, kakovostne, učinkovite in odgovorne zdravstvene nege kroničnega bolnika
• Samostojno izvajanje celostne ocene zdravstvenega stanja in uporaba kliničnega sklepanja za prepoznavanje potreb po zdravstveni negi pri kroničnem bolniku
• Načrtovanje celostne in individualne zdravstvene nege kroničnega bolnika
• Izvajanje diagnostičnih postopkov in sodelovanje pri terapevtskih ukrepih v okviru obravnave kroničnega bolnika s poznavanjem in uporabo protokolov vodenja kroničnih bolnikov
• Usposobljenost za vrednotenje individualnega načrta zdravstvene nege kroničnega bolnika
• Vodenje urejenih kroničnih bolnikov ter izvajanje sistematične preventivne obravnave ciljne populacije
•  Usposobljenost za uporabo na dokazih utemeljenih modelov prakse, ki spodbujajo promocijo zdravja in preventivno dejavnost
• Integracija teorije, raziskovanja in na dokazih utemeljenega zdravstva za izboljšanje izidov pri kroničnih bolnikih
• Razvoj skrbnih profesionalnih odnosov s kroničnimi bolniki, njihovimi svojci, zdravstvenimi (so)delavci ter drugimi deležniki v okviru obravnave kroničnega bolnika
• Voditeljska in managerska znanja, veščine in spretnosti za zagotavljanje varne, učinkovite in kakovostne obravnave kroničnih bolnikov ter učinkovito delo v interdisciplinarnih timih in promocijo zdravega delovnega okolja.

 

Predmetno specifične kompetence:

• Osvojijo poglobljena znanja o zgradbi tkiv, organov in organskih sistemov, kar je nujno potrebno za nadaljnje razumevanje fiziologije in patologije ter uporabljanje pridobljenega znanja za prepoznavanje simptomov pri kroničnem pacientu.
• Sposobnost oblikovanja individualnega programa obravnave kroničnega bolnika z upoštevanjem socio-ekonomske in kulturno-etnične značilnosti posameznika.
• Sposobnost celostnega in večdimenzionalnega pristopa k ocenjevanju zdravstvenega stanja pacienta in oblikovanja kliničnih odločitev v okviru zdravstvene nege.
• Poznavanje ustreznih protokolov za vodenje posameznih kroničnih bolnikov (astma, KOPB, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, srčno-žilna bolezen, depresija, benigna hiperplazija prostate, osteoporoza).
• Spoznavanje osnovnih mehanizmov delovanja zdravil, vpliv zdravil na organizem in vpliv organizma na zdravila.
• Spoznajo razvoj, umestitev ter organiziranost  kontinuirane integrirane oskrbe kroničnih bolnikov v  mreži zdravstvenega sistema.
• Spoznajo konceptualne in teoretične osnove za razvoj skrbnih medosebnih odnosov in profesionalne komunikacije ter razumejo pomen skrbnih medosebnih odnosov in komunikacije z bolnikom, njegovo družino in sodelavci. 
• Prepoznajo  etične dileme in določijo proces reševanja le-teh.
• Prepoznajo in analizirajo potrebe po zdravstveno vzgojnem delu, vzgoji za zdravju in promociji zdravja v populaciji.
• Prepoznajo prehransko ogrožene posameznike in bolnike, opredelijo njihovo presnovno stanje ter pripravijo okviren plan prehranske podpore.
• Sposobnost identificiranja ključne preventivne in klinične intervencije v povezavi s kroničnimi boleznim ter ovrednotenje intervencij obravnave in obvladovanja kroničnih bolezni.

Izvedba in menjava izbirnih predmetov                                           

V primeru nepremostljivih okoliščin oz. utemeljenih razlogov (naknadno ugotovljeno prekrivanje urnikov, neustrezno predznanje…), lahko študent s soglasjem prodekana najkasneje do 20. 10. tekočega študijskega leta menja izbirni predmet. Kasnejše menjave niso več mogoče.                                          

 

Izbirne učne enote v 1. in 2. letniku študijskega programa 2. stopnja Zdravstvena nega (za vse smeri) se izvajajo glede na število vpisanih študentov:

 

5 in več študentov	predavanja v celoti                   seminarji v celoti vaje v celoti
3 do 4 študentov	predavanja 50%                    seminarji 50 % vaje v celoti
1 do 2 študenta	Učna enota se ne izvaja

 

Izvedba izbirnih učnih enot velja za generacijo študentov, vpisanih v 1. letnik v študijskem letu 2021/2022 in 2. letnik v študijskem letu 2022/2023 oz. do spremembe razpisanih vpisnih mest.

 

                                             

 

Priznanje znanj in spretnosti na študijskh programih                                                    

Rok za podajo vlog je najkasneje do 30.11. tekočega študijskega leta.

 

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2.

Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

UM FZV lahko kandidatom lahko prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani.

Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov ISTE RAVNI ZAHTEVNOSTI.

Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence.

Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti na UM FZV, ki jo izpolnjeno in z ustreznimi prilogami oz. dokazili odda v Referat za študentske zadeve.

Če vloga kandidata ni popolna, Referat za študentske zadeve zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Če kandidat vlogo dopolni v roku, šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila ustrezno dopolnjena. V kolikor kandidat vloge ne dopolni v roku, jo ustrezni organ s sklepom zavrže.

Stroški postopka ugotavljanja in priznavanja znanj in spretnosti pred vpisom oz. med študijem se obračunajo po veljavnem Ceniku UM.

Pogoji za napredovanje                                                                                                                                            

Študent magistrskega študijskega programa Zdravstvena nega 2. stopnja napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS.

Pogoji za napredovanje veljajo za vse smeri.

 Predmetnik                                                                                                                                   

PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA

SMER

INTEGRIRANA OBRAVNAVA KRONIČNIH BOLNIKOV V NAPREDNI ZDRAVSTVENI NEGI

ZA ŠTUDIJSKO LETO 2023-2024

 

 

 1. LETNIK

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA IN PATOFIZIOLOGIJA V NAPREDNI PRAKSI	MARTIN MARINŠEK	5	Zimski
RAZISKOVANJE IN RAZISKOVALNA METODOLOGIJA	MAJDA PAJNKIHAR, SONJA ŠOSTAR TURK	10	Zimski
TEORIJE, KONCEPTI IN PRAKSA ZDRAVSTVENE NEGE	MAJDA PAJNKIHAR	10	Zimski
NA DOKAZIH UTEMELJENA ZDRAVSTVENA NEGA	DOMINIKA VRBNJAK	5	Zimski
CELOSTNA OBRAVNAVA KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI	ERIKA ZELKO	10	Poletni
NAPREDNA CELOSTNA OCENA ZDRAVSTVENEGA STANJA IN KLINIČNO ODLOČANJE	ANDREJ MARKOTA	5	Poletni
VODITELJSTVO IN MANAGEMENT ZA KAKOVOST IN VARNOST PACIENTOV	ANDREJ KRAVOS	5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 1		5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 2		5	Poletni
SKUPAJ		60
Izbirne učne enote
ZDRAVJE POPULACIJE IN INTEGRACIJA V NAPREDNO PRAKSO ZDRAVSTVENE NEGE	BRANKO GABROVEC	5	Poletni
INTEGRIRANA OSKRBA V SKUPNOSTI	DANICA ROTAR PAVLIČ	5	Poletni
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG PRI KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI	TIT ALBREHT	5	Poletni
PROMOCIJA ZDRAVJA	SABINA LIČEN	5	Poletni
OBRAVNAVA KRONIČNEGA BOLNIKA NA DOMU	VOJISLAV IVETIĆ	5	Poletni
PREVENTIVNA PREHRANA OTROK IN ODRASLIH	EVGEN BENEDIK	5	Poletni

 

2. LETNIK

Naziv	Nosilec	ECTS	Semester
INTEGRIRANO PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI	ANTONIJA POPLAS SUSIČ	5	Zimski
KLINIČNA PRAKSA	AMADEUS LEŠNIK	10	Zimski
IZBIRNI PREDMET 2		5	Zimski
IZBIRNI PREDMET 1		5	Zimski
FARMAKOLOGIJA S TOKSIKOLOGIJO	TINA MAVER	5	Zimski
MEDOSEBNI ODNOSI IN KOMUNIKACIJA V NAPREDNI PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE	DOMINIKA VRBNJAK, MAJDA PAJNKIHAR	5	Poletni
MAGISTRSKO DELO	DOMINIKA VRBNJAK	15	Poletni
IZBIRNI PREDMET 1		5	Poletni
IZBIRNI PREDMET 2		5	Poletni
SKUPAJ		60
Izbirne učne enote
ZDRAVILA, PACIENTI IN KRONIČNA BOLEZEN	ANTONIJA POPLAS SUSIČ	5	Zimski
INFORMATIKA V NAPREDNI PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE	GREGOR ŠTIGLIC	5	Zimski
PSIHOSOCIALNA REHABILITACIJA IN SKUPNOSTNA OBRAVNAVA	MARGARET DENNY	5	Zimski
KOMPLEMENTARNA HOLISTIČNA OBRAVNAVA	ZMAGO TURK	5	Zimski
ERGONOMIJA IN ERGONOMSKA TVEGANJA V ZDRAVSTVU	JADRANKA STRIČEVIĆ	5	Zimski
NAPREDNA PRAKSA V ONKOLOŠKI ZDRAVSTVENI NEGI	ANDREAS CHARALAMBOUS	5	Zimski
NAPREDNO KVALITATIVNO RAZISKOVANJE	MAJDA PAJNKIHAR, DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletni
PISANJE, PUBLICIRANJE IN PROMOCIJA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA	DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletni
NAPREDNO KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE	GREGOR ŠTIGLIC	5	Poletni
UVOD V RAZISKAVE MEŠANIH METOD	DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletni
MODELI, TEORIJE IN KONCEPTI ZA ZDRAVJE POPULACJE	MAJDA PAJNKIHAR, DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletni
UPORABA DOKAZOV V ZDRAVSTVU IN SOCIALNEM VARSTVU	DOMINIKA VRBNJAK	5	Poletn

 Povprečna dolžina trajanja študija                                                                                       

Poročilo o povprečni dolžini trajanja študija diplomantov po letih za VSE študijske programe 2. stopnje na UM FZV

LETO	SKUPAJ	R	IZR
2015	4,7	4,1	5,2
2016	4,4	4,0	4,7
2017	5,3	4,9	5,7
2018	4,7	5,4	4,0
2019	4,7	4,2	5,3
2020	5,2	4,6	5,8

 Nadaljevanje študija po prekinitvi – za osebe brez statusa                 

Osebe, ki jim je potekel status študenta in niso opravile predpisanih študijskih obveznosti na vpisanem študijskem programu, kljub temu pa želijo nadaljevati z opravljanjem manjkajočih obveznosti/zaključiti študij, se prijavijo z obrazcem     

Prošnja za nadaljevanje študija po prekinitvi v študijskem letu 2023-2024

 

 Izpolnjeno in podpisano prošnjo se posreduje po pošti ali odda v Referat za študijske in študentske zadeve UM FZV v času uradnih ali pošlje po elektronski pošti referat.fzv@um.si.

 Na podlagi te prošnje vam bomo uredili podaljšanje veljavnosti digitalne identitete (za dostop do AIPS-a in DKUM-a) za tekoče študijsko leto in vam v primeru, če vam bo Komisija za študijske zadeve UM FZV zaradi spremembe študijskega programa, na podlagi 122. in 123. člena Statuta UM, določila dodatne študijske obveznosti, izdali sklep o nadaljevanju študija po prekinitvi.

Na osnovi oddane prošnje za nadaljevanje študija po prekinitvi se osebi brez statusa izda račun za plačilo stroškov za podaljšanje veljavnosti študentskih storitev v višini 29,50 EUR.

V primeru izdaje sklepa Komisije za študijske zadeve UM FZV je oseba brez statusa pozvana k plačilu prispevka za izdajo sklepa v višini 18,10 EUR.

 

************************************************************

Statut UM - 122. in 123. člen

Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v času prekinitve ni spremenil. Če je študent prekinil študij in se je študijski program, v katerega je bil vpisan, v času prekinitve  spremenil, se mu lahko priznajo opravljene obveznosti, ki ustrezajo učnim izidom spremenjenega  programa in dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija z novo generacijo, pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti v obsegu in vsebini na način, da bo dosegel učne izide, ki jih zahteva  spremenjeni študijski program. Za študenta ob nadaljevanju študiju veljajo pogoji študija, kot veljajo  za novo generacijo študentov, ki se ji priključuje, razen če je s splošnimi akti Univerze v Mariboru določeno drugače.

Posamezniki, ki jim je status študenta prenehal po zaključenem zadnjem letniku študija in se niso izpisali ter želijo študij zaključiti, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo, še dve leti po zadnjem vpisu v zadnji letnik. Študijske obveznosti lahko opravljajo tudi po tem roku, vendar se jim v primeru večjih sprememb študijskega programa, do katerih je prišlo v času prekinitve, lahko določijo nove študijske obveznosti.