Pred tem je njegovo ime postalo poznano in cenjeno na širšem področju celotne bivše Jugoslavije, saj je s svojimi izsledki in objavami obogatil takratno medicinsko znanost in mariborski bolnišnici prinesel sloves vodilnega perinatološkega centra. Zelo hitro je postal vodilni slovenski strokovnjak, ki je do takrat klasično porodništvo razvil in dvignil na višjo evropsko raven tako, da je nastala nova medicinska veja, ki jo danes poznamo kot perinatologijo.
Junija 1989 se je začasno upokojil, vendar je že leta 1993 začel tretje uspešno obdobje svojega strokovnega in pedagoškega poslanstva, saj je postal prvi dekan Višje zdravstvene šole oziroma Visoke zdravstvene šole Univerze v Mariboru.
Ves trud in znanje je vložil v razvoj porodniške stroke, v kakovostno širitev pedagoških ustanov v okviru mariborske univerze in pomemben je njegov prispevek pri oblikovanju znanstvenoraziskovalnih in pedagoških kadrov iz vrst številnih uveljavljenih mariborskih strokovnjakov, tudi za ustanovitev Medicinske fakultete. Bil je namreč med tistimi zdravniki, ki so si dolga leta prizadevali za ustanovitev Medicinske fakultete v Mariboru.
Za svoje dolgoletno bogato strokovno in pedagoško delovanje je prejel številna priznanja in odlikovanja, Senat Univerze v Mariboru pa mu je leta 1997 podelil naslov zaslužni profesor Univerze v Mariboru.
Ob svojih bogatih izkušnjah v porodništvu se je usmeril tudi v druga področja ustvarjalnosti: deloval je v alpinizmu, raziskoval je patografije glasbenih ustvarjalcev (J. Ipavec, H. Wolf, R. Wagner) in uspešno proučeval zgodovino medicine in zdravstvene nege.
Sam je nekoč navajal misel, ki jo je zapisal znameniti dunajski internist in diagnostik Hermann Nothnagel: »Le dober človek je lahko dober zdravnik.«
S svojim ustvarjalnim prispevkom je odločujoče prispeval tudi k ustanovitvi Fakultete za zdravstvene vede. V obdobju tega razvoja je zasnoval predlog za odobritev fakultetne stopnje izobraževanja za zdravstveno nego. Tako je odločujoče prispeval k kasnejši ustanovitvi Fakultete za zdravstvene vede.
Zaslužni profesor dr. Viljem Brumec je bil, gledano kronološko, sorazmerno kratek čas dekan najprej višje in za tem Visoke zdravstvene šole. To je bilo nekaj let zagonskega obdobja. Za zdravstveno nego pa pomeni ta doba EPOHO, v kateri je bil nosilec preboja na področju izobraževanja in raziskovanja za profesijo zdravstvene nege in njene umestitve med zdravstvene vede.
Kljub predanosti vodenju institucije, ga je zaposlovala in zapolnjevala pripadnost historičnemu področju raziskovanja. Rezultat njegovega vpliva je bil tudi, da že več let deluje pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije delovna skupina za ohranjanje zgodovine na področju zdravstvene in babiške nege.
Njegova vrata so bila vedno odprta za potrebe in pravice študentov. Pričakoval je in vedno poudarjal, da je potrebno obravnavati študente kot enakovredne partnerje v izobraževalnem procesu. Dopuščal je argumentirane ugovore, a bilo je vselej jasno, do kje to dopušča avtoriteta tega velikega moža s karizmo.
Etika in estetika sta bila njegova velika življenjska postulata. V okviru tega je bil odprt za moderne, nove izzive in pridobitve sodobnega časa. Bil je velik pedagog.
Zaslužnega profesorja dr. Viljema Brumca je odlikovala izjemna predanost in pripadnost Univerzi v Mariboru Fakulteti za zdravstvene vede, profesionalen, human ter pomagajoč odnos do študentov in vseh zaposlenih.
Žal je v letu 2014 preminil, vendar je njegovo akademsko in strokovno delo pustilo močan pečat v razvoju fakultete in stroke zdravstvene nege.
V študijskem letu 1999/2000 je takratna Visoka zdravstvena šola Univerze v Mariboru prva v Sloveniji pričela izvajati specialistične študijske programe, na katerih je zaslužni profesor dr. Zmago Turk aktivno sodeloval pri pripravi vsebin posameznih modulov in kot nosilec učnih enot.
Na dodiplomskem študijskem programu Zdravstvena nega je bil sonosilec učne enote Zdravstvena nega starostnika z gerontologijo in rehabilitacijo, nosilec učne enote Fizikalna medicina in rehabilitacija in nosilec izbirne učne enote Rehabilitacija.
Bogato strokovno znanje, izkušnje v praksi in spoznanja je v okviru izbirne učne enote Gerontološka zdravstvena nega prenašal tudi študentom podiplomskega študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega. Študentom je z aktualnimi vsebinami približal staranje, sociologijo staranja ter razvijal pozitivno mišljenje ter pogled na staranje, potrebe starajočega se prebivalstva po zdravstvenih in negovalnih uslugah, kompleksne socialne in politične učinke staranja populacije v lastni državi kakor tudi v Evropski uniji in v svetu vključno z revščino, trpinčenjem starostnikov in možnosti reševanja tega problema.
Zaslužni profesor dr. Zmago Turk je bil predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru in član Senata UM FZV, aktivno se je vključeval tudi v znanstvenoraziskovalno delo in v projekte, ki jih je izvajala fakulteta. Sodeloval je na različnih področjih raziskovanja, in sicer revmatološka rehabilitacija, gerontologija in integrativna medicina.
V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor je ustanovil Službo za fizikalno medicino in rehabilitacijo in bil 10 let njen predstojnik. Leta 1985 je ustanovil novi Oddelek za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Splošne bolnišnice Maribor, kjer je bil predstojnik do leta 2009.
Leta 1987 mu je bil podeljen častni naziv »primarij«, leta 2000 je postal častni član Slovenskega zdravniškega društva in leta 2006 prejel priznanje zaslužnega člana Zdravniške zbornice Slovenije.
Aktivno je deloval v Zdravniškem društvu, strokovnih sekcijah in Zdravniški zbornici, kjer je opravljal različne funkcije in aktivnosti.
V letu 2023 je prejel odličje Zdravniške zbornice Slovenije, in sicer najvišja odličja za življenjsko delo - Hipokratovo priznanje. Zaslužni profesor dr. Zmago Turk je priznanje prejel za izjemno stanovsko in organizacijsko delo, inovativnost ter bistven prispevek k nastanku Zdravniške zbornice Slovenije in ugledu slovenskega zdravništva.
Zaslužni profesor dr. Zmago Turk je človek, ki skrbi za svojo strokovno rast, za razvoj stroke zdravstvene nege in za izboljšanje študijskih programov fakultete. Svoje delo opravlja strokovno, vestno in odgovorno. Kot član Senata UM FZV in predsednik Upravnega odbora Univerze v Mariboru se je aktivno zavzemal za razvoj in napredek tako Fakultete za zdravstvene vede kot celotne Univerze v Mariboru.
Zaslužnega profesorja dr. Zmaga Turka odlikuje izjemna predanost in pripadnost Univerzi v Mariboru, profesionalen, human ter pomagajoč odnos do študentov in vseh zaposlenih.
Zaslužna profesorica dr. Jana Goriup je raziskovalka in večkratna predstojnica Oddelka za sociologijo na Univerzi v Mariboru Filozofski fakulteti, avtorica študijskih programov DMV in sociologije ter interdisciplinarnega družboslovja. Na različnih fakultetah je uvedla in bila nosilka ter izvajalka predmetov in sicer:
- na Univerzi v Mariboru Fakulteti za zdravstvene vede Sociologija zdravja in bolezni;
- na Univerzi v Mariboru Pedagoški fakulteti Sociologija vzgoje (na Oddelku za razredni pouk) in Sociologija družine in predšolskega otroka (Oddelka za predšolsko vzgojo);
- na Univerzi v Mariboru Medicinski fakulteti Sociologija medicine in Komuniciranje v medicini;
- na Univerzi v Mariboru Filozofski fakulteti Sociologija družine, Sociologija vzgoje in izobraževanja ter Socialna gerontologija.
Razvijala in izvajala je izobraževalno in raziskovalno področje Sociologija zdravja in bolezni na Fakulteti za zdravstvene vede od samega začetka razvoja Zdravstvene nege na Univerzi v Mariboru. Njen pomemben prispevek se odraža na izobraževalnem in raziskovalnem področju. Pomemben prispevek, ki ga razvija in pušča na področju zdravstva, je v zavedanju družbenih vidikov v vseh obdobjih življenja.
Aktivno je sokreirala družboslovno izobraževanje na Univerzi v Mariboru; točneje na takratni Pedagoški fakulteti na Oddelku za DMV, ki se je po uvedbi študija filozofije preimenoval v Oddelek za družboslovje in nato razširil v Oddelek za sociologijo, katerega predstojnica je bila tri mandate. En mandat je bila prodekanica za znanstvenoraziskovalno področje na Filozofski fakulteti. Bila je tudi članica uredniških odborov Didactica Slovenica-Pedagoška obzorja in Acta tehnologica Dubnicae na Slovaškem.
S svojim raziskovalnim, pedagoškim delom in posluhom za stisko sočloveka je navdihnila mnoge študente, saj lahko kot uspeh njenega pedagoškega dela izpostavimo mentorstva mnogim študentom.
Številnim generacijam študentov je z aktualnimi vsebinami in s svojim odličnim predavanjem predajala oz. še vedno predaja znanje na področju sociologije staranja, razvija pozitivno mišljenje na prihodnost družbe, ob tem pa vseskozi kritično opozarja na sistemske težave starostnikov.
Zaslužna profesorica dr. Jana Goriup je bila članica mednarodnih raziskovalnih skupin za izobraževanje odraslih ter soorganizatorka in udeleženka več mednarodnih znanstvenih simpozijev in znanstvenih konferenc doma in v tujini. Je oseba, ki skrbi za svojo strokovno rast, se ukvarja z raziskovanjem vpliva globalizacije na družbo znanja in medgeneracijskega učenja, preučuje družbene cilje vzgoje in izobraževanja v učeči se družbi, demografska gibanja glede na gerontološka razumevanja družbenih sprememb, ageizma in stereotipov do starejših ter njihove socialne izolacije. Vseskozi raziskuje pomen izobraževanja odraslih za razumevaje intenzivnega staranja, umiranja in nekaterih vidikov doživljanja smrti, kot tudi vlogo zdravstvene nege in medicine v primežu spremenjenih vrednot postmoderne družbe.
Še vedno raziskuje nove paradigme teorij družinskega in partnerskega življenja, kompetenc in spremenjenega odnosa do življenja starejših.
Zaslužno profesorico dr. Jano Goriup odlikuje izjemna predanost in pripadnost Univerzi v Mariboru, profesionalen, interprofesionalen, human ter pomagajoč odnos do študentov in vseh zaposlenih. Prav tako zaslužno profesorico dr. Jano Goriup odlikuje odlična komunikacija in ustvarjanje pozitivnega okolja in motivacija tako študentov kot zaposlenih za pridobivanje novih znanj na področju sociologije. Izkazuje izjemen čut in odgovornost do družbe, kar je njena strokovna, raziskovalna in profesionalna pot.