AntiStres
Marec do julij 2018
Projekt je sprejet v okviru javnega razpisa »PROJEKTNO DELO Z NEGOSPODARSKIM IN NEPROFITNIM SEKTORJEM - ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI ZA DRUŽBENO KORIST 2016–2018«, 2. odpiranje (študijsko leto 2017 - 2018).
Pedagoški mentorji:
- Prof. Dr Majda Pajnkihar,
- Prof. dr. Gregor Štiglic.
Partner:
- Ajda Demšar, Zavod Izobraževalni center Empatium - zavod za izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje, Maribor
Študenti:
- Petra JANESKA
- Viktorija MALEK
- Maša SILOVŠEK
- Anja ŠTANTE
- Maša HVASTIJA
- Polonca BORKO
- Kaja KUSTEC
Strokovno podporno osebje:
- Maja Štiglic
Javni razpis za dodelitev sredstev se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije - programa »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2018«, 10. prednostne osi »Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, 10.1 prednostne naložbe »Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc« in 10.1.3 specifičnega cilja »Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema«.
V sklopu projekta smo se ukvarjali z učinki stresa in vplivom tehnik sproščanja na zmanjšanje ravni stresa med študenti zdravstvene nege. Stres je najpogostejši povzročitelj različnih fizioloških boleznih današnjega časa. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je stres ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. Po podatkih NIJZ je od 70 do 80 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.
Poklic medicinske sestre oziroma zdravstvenika je eden izmed najbolj stresnih poklicev, ki vključuje: veliko število zahtev na delovnem mestu, število ur dela, delo ob vikendih, praznikih ter ponoči, količino in zahtevnost dela, neprestan nadzor nad svojimi čustvi. Učinkovitost tehnik sproščanja smo preverili na populaciji, ki se izobražuje za omenjeni poklic. Cilj je preventivno delovati na študentove ravni stresa ter jih hkrati opolnomočiti z znanjem, kako ravnati, ko se bodo znašli v stresni situaciji. Za obvladovanje in odpravljanje stresa uporabljamo tudi različne tehnike sproščanja. Redna vadba izbrane tehnike ali tehnik sproščanja ima številne pozitivne učinke za posameznikovo telesno in duševno zdravje.
Namen projekta je bil ugotoviti, ali intervencija z učenjem tehnik sproščanja oziroma redno sproščanje med klinično prakso pripomore k zmanjšanju stresa in zadovoljstvu študentov zdravstvene nege.