Probiotiki so ''živi mikroorganizmi, ki imajo koristne učinke na zdravje gostitelja, kadar jih apliciramo v zadostnem številu''. Tako prehranska in kmetijska organizacija Združenih narodov (FAO), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ter Mednarodno znanstveno združenje za probiotike in prebiotike (ISAPP) so razvili in potrdili to definicijo probiotikov. Najbolje raziskana niša delovanja probiotikov v telesu je črevesje. Odkritje povezav ali osi, na primer "črevesje-možgani" in "črevesje-možgani-koža", je odprlo nove razsežnosti raziskovanja. Poleg mehanskih študij o temeljnih temah (kot so protimikrobna aktivnost, kompetitivno izločanje, imunomodulacija in krepitev funkcije črevesne epitelijske pregrade) se veliko raziskav osredotoča na mehanizme mikrobiomskih učinkov na imunski, centralni živčni in endokrini sistem. Vendar je možnost uporabe probiotikov tudi širša. 

Koža je pomemben organ, ki predstavlja prvo obrambno črto pred zunanjim okoljem. Kljub temu da je koža suho območje z manj hranili in kislo pH-vrednostjo, kožo kolonizirajo koristni mikroorganizmi, ki služijo kot dodatna biofizikalna ovira za preprečevanje vdorov patogenov. Ko je ta pregrada motena, ali kadar je moteno ravnovesje med komenzalnimi in patogenimi, se lahko pojavijo kožne bolezni. Probiotiki so zato obetavna alternativna ali podporna terapija. V primeru disbioze naravnega ravnovesja kožne mikrobiote je znano, da probiotiki pozitivno vplivajo na kožo gostitelja in celjenje kože s spodbujanjem proizvodnje imunskih celic in/ali kompetitivnim izločanjem patogenov, ki povzročajo kožne okužbe. 

Namen projekta je in vitro raziskava vpliva izbranih probiotikov na zmanjšanje koncentracije tipičnih kožnih patogenov.