| Ljubljana, 9. oktober 2019 – Vodstva visokošolskih zavodov s področja zdravstvenih ved – Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, Fakultete za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, Fakultete za zdravstvene in socialne vede v Slovenj Gradcu, Visoke zdravstvene šole v Celju ter Alme Mater Europaea – ECM – soglasno podpirajo dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege, ki je skladen z izobraževalnim sistemom na področju zdravstvene nege v Sloveniji. Podpirajo aktivnosti nacionalnega, reprezentativnega strokovnega združenja Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze) za odpravo zatečenega stanja in ureditev razmer na področju zdravstvene nege glede na poklicne kompetence izvajalcev zdravstvene nege. |
|
|
| V Sloveniji deluje osem visokošolskih zavodov, ki izvajajo javno veljavni študijski program prve stopnje Zdravstvena nega, skladen z evropsko direktivo 2005/36 EU, dopolnjen z direktivo 2013/55/EU in smernicami Evropske federacije združenj medicinskih sester (EFN). |
|
|
| V zadnjem obdobju vodstva visokošolskih zavodov z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v dejavnosti zdravstvene nege ob uveljavljanju 38. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K). Zakon po več desetletjih prizadevanj Zbornice – Zveze (od leta 1992) ureja zatečeno stanje na področju zdravstvene nege, ki bi ga bilo treba rešiti že zdavnaj. Visokošolski zavodi soglasno podpirajo Zbornico – Zvezo pri ureditvi področja, ki bo dolgoročno pozitivno vplivala na zdravstveni in socialni sistem ter na zagotavljanje varnosti vsem državljanom, ne le Slovenije, temveč Evropske unije. |
|
|
Grob poseg zdravniških organizacij v avtonomijo stroke zdravstvene nege
Visokošolski zavodi so še posebej zaskrbljeni nad odzivom zdravniških organizacij, ki grobo posegajo v avtonomijo zdravstvene nege. Zdravstvena nega je samostojno strokovno področje, ki ga vodi diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, ki za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti. |
|
|
| Obenem visokošolski zavodi zavračajo očitek o izobraževanju, ki ni usmerjeno k pacientu. Vsak študent med študijem opravi najmanj 2300 ur kliničnega usposabljanja ob pacientu/uporabniku.Visokošolski zavodi odgovorno pristopajo k izobraževanju medicinskih sester/zdravstvenikov*.Diplomanti so opolnomočeni s sodobnimi znanji, da lahko pacientom/uporabnikom nudijo kakovostno, varno in holistično obravnavo.Na tem mestu visokošolski zavodi opozarjajo, da so diplomanti, ko zaključijo študij, usposobljeni za splošno zdravstveno nego. Med študijem spoznajo različna strokovna področja, vendar se ne specializirajo za specialno področje zdravstvene nege, zato visokošolski zavodi podpirajo, da se tudi na področju zdravstvene nege uvedejo klinične specializacije za posamezna področja zdravstvene nege, kot je to urejeno v nekaterih razvitih evropskih državah. Podpirajo Zbornico – Zvezo, da pridobi javno pooblastilo za izvajanje kliničnih specializacij in slednje kakovostno izvaja v sodelovanju z visokošolskimi zavodi in kliničnimi okolji. |
|
|
| Dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege, ki ga je pripravila ekspertna skupina strokovnjakov s področja zdravstvene nege, je skladen z razmejitvijo izobraževalnih vsebin glede na srednješolski in visokošolski strokovni študijski program zdravstvene nege. Z dokumentom je soglašal najvišji posvetovalni organ ministra za zdravje, Zdravstveni svet, ki je sestavljen pretežno iz strokovnjakov s področja medicinskih ved. Zato visokošolski zavodi odločno nasprotujejo predlogu, da bi se posegalo v obstoječi dokument. |
|
|
Poklic medicinske sestre predpisan z EU-direktivo
Poklic medicinske sestre je reguliran, kar pomeni, da je, enako kot poklic zdravnika, predpisan z EU-direktivo. Visokošolske zavode preseneča izjava Koordinacije zdravniških organizacij z dne 4. 10. 2019, v kateri zahtevajo sodelovanje pri določanju kompetenc v zdravstveni negi. Kompetence medicinskih sester so določene skladno z EU-direktivo. Študijski programi, ki jih izvajajo visokošolski zavodi, so akreditirani pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), ki v akreditacijskem postopku poda soglasje h kompetencam, ki jih pridobijo diplomanti po uspešno zaključenem izobraževanju glede na stopnjo študija. |
|
|
| Visokošolski zavodi nasprotujejo predlogu Koordinacije zdravniških organizacij po uvajanju poklica zdravniški pomočnik, saj se mora zdravstvena nega v Sloveniji razvijati skladno z matriko EFN (http://www.efnweb.be/wp-content/uploads/EFN-Workforce-Matrix-3-1-Executive-Summary-May-2017.pdf). Avtorji najnovejšega preglednega znanstvenega članka (Twigg, et al., 2019 – DOI: https://doi.org/10.1111/jan.14194) v ugledni mednarodni reviji Journal of Advanced Nursing ugotavljajo, da večje število diplomiranih medicinskih sester (RN) pomeni boljše izide zdravljenja za paciente. Visokošolski zavodi niso proti ukinitvi poklica tehnik zdravstvene nege, ki je član tima zdravstvene nege in sodeluje z medicinsko sestro pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege. Želijo, da se pripravijo kadrovski normativi v zdravstvenih in socialnih zavodih glede na zahtevnost obravnave pacientov. V prihodnje si bodo visokošolski zavodi prizadevali, da slovenski zdravstveni sistem ter zdravništvo ob ustrezno urejeni zakonodaji prepoznata ustrezno umestitev magistric/magistrov zdravstvene nege z naprednimi znanji (Advanced Nurse Practitioner) v zdravstveni sistem. |
|
|
Podpora visokošolskih zavodov prizadevanjem Ministrstva za zdravje
Visokošolski zavodi podpirajo prizadevanja Ministrstva za zdravje za odpravo anomalij v zdravstvenem sistemu. Kljub nekaterim nasprotovanjem v strokovnih vrstah se v akademskih krogih zavzemajo za vzpostavitev zdravstvenega sistema, ki bo omogočal kakovostno, varno in holistično obravnavo pacientov. Visokošolski zavodi so pripravljeni sodelovati pri reševanju nastale problematike in so odprti za konstruktiven dialog z vsemi deležniki. |
|
|
| *Termin medicinska sestra/zdravstvenik se v tem dokumentu uporablja za diplomirano medicinsko sestro/diplomiranega zdravstvenika. V EU-prostoru se uporablja termin Registred Nurse (RN). Medicinska sestra/zdravstvenik je oseba, ki ima najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo s področja zdravstvene nege, skladno z EU-direktivo (prva bolonjska stopnja). |
|
|
Za Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani:
doc. dr. Andej Starc, dekan
Za Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru:
prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar, dekanica
Za Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem:
prof. dr. Nejc Šarabon, dekan
Za Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin, Jesenice:
viš. pred. Sanela Pivač, v. d. dekanje
Za Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu:
doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja, dekanica
Za Fakulteto za zdravstvene in socialne vede, Slovenj Gradec:
prof. Dr (Republika Finska) Danica Železnik, dekanica
Za Visoko zdravstveno šolo v Celju:
izr. prof. dr. Gorazd Voga, dekan
Za Almo Mater Europaea – ECM:
prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik |
|
|
V vednost:
- Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije
- mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
- Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije
- Aleš Šabeder, minister, Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- dr. Jernej Pikalo, minister, Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport Republike Slovenije
- dr. Franc Trček, predsednik Odbora za zdravstvo, Državni zbor Republike Slovenije
- mag. Peter Požun, državni svetnik za področje zdravstva, Državni svet Republike Slovenije
- Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze
- red. prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica, članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester – ICN
- doc. dr. Andreja Kvas, predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za zdravstveno in babiško nego pri Ministrstvu za zdravje RS
- dr. Zdenka Čebašek-Travnik, predsednica Koordinacije zdravniških organizacij |
|
|
