Valentina Kosi, Split, Hrvaška, ŠTUDIJ

Moja prva, ampak zagotovo ne zadnja Erasmus+ izkušnja. 

Kako mi je bilo na izmenjavi? Nimam besed, lahko samo rečem, da če ne bi šla, bi mi lahko bilo preklensko žal.

Ta izjemna izkušnja se je začela, ko sem vsak dan nestrpno čakala e-pošto in vso potrebno dokumentacijo, da bom lahko šla na izmenjavo, nadaljevala se je z odobritvijo in spoznanjem, da resnično grem skoraj pol leta živet v drug kraj, spoznavat ljudi in nove kulture, stran od rutine in vsega, kar mi je poznano in blizu. Nato je prišel težko pričakovan 28. februar, ko je bilo potrebno pametno spakirati kovčke za štiri mesece in pol, in s cmokom v grlu pomahati mami in očetu. Šele nato se je začelo nepozabno doživetje, in sicer 128 nepozabnih dni v Splitu, na plaži, pod palmami, na Splitski rivi ob jutarnji kavi v odlični družbi, raziskovanju dalmacije in morja. Ampak, kot pravijo, da vse, kar je lepo, hitro mine, je žal prehitro prišel ponedeljek, 26. 6. 2024, ko sem s solzami v očeh pakirala kovčke in se poslavljala od vseh mojih "dalmatink", s katerimi smo skupaj ustvarile veliko nepozabnih spominov.

Zato bi tebi, ki to bereš, in mogoče premlevaš če bi ali nebi izbral to izkušnjo v svojem življenju želim sporočiti, da ti sigurno nikoli ne bo žal, in da boš po končani izmenjavi bogatejši/a za veliko znanja, samostojnosti in lepih (prelepih) spominov.