Projekt EMPATHIC-CP: Razvoj empatije in komunikacijskih veščin študentov pri delu z osebami s cerebralno paralizo je potekal v obdobju od januarja do junija 2026 v okviru javnega razpisa Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027 (PUŠ v delovno okolje 2024–2027), pri čemer je temeljil na povezovanju akademskega okolja z nevladnim sektorjem, Društvom Sonček Maribor.
Projekt je izhajal iz prepoznane potrebe po krepitvi kompetenc prihodnjih strokovnjakov različnih disciplin, vključno s področji zdravstvene nege, psihologije in pedagogike, za izvajanje osebno usmerjene, varne in empatične obravnave oseb s kompleksnimi nevrološkimi in komunikacijskimi potrebami. Cerebralna paraliza je bila izbrana kot klinično in socialno relevantno področje, saj zahteva celostno, interdisciplinarno obravnavo, ki presega zgolj zdravstveni vidik ter vključuje učinkovito komunikacijo, razumevanje psihosocialnih potreb, pedagoško občutljivost in dosledno spoštovanje avtonomije ter dostojanstva posameznika.
Osrednji namen projekta je bil razviti in okrepiti empatijo ter komunikacijske veščine študentov pri delu z osebami s cerebralno paralizo. Projekt je temeljil na sodobnih pedagoških pristopih, predvsem na problemskem učenju, izkustvenem učenju, simulacijskem izobraževanju ter reflektivni pedagogiki. Takšen pristop je študentom omogočil ne le usvajanje teoretičnih znanj, temveč predvsem razvoj praktičnih kompetenc skozi neposreden stik z realnimi situacijami, kritično refleksijo lastnih stališč in aktivno sodelovanje z osebami iz skupnosti.
Projektno delo je bilo organizirano strukturirano in v več fazah, z jasno opredeljenimi vsebinskimi sklopi ter delitvijo nalog med študentske skupine. V začetni fazi je bil poudarek na pripravi in konceptualizaciji projektnih aktivnosti. Študenti so se seznanili s temeljnimi značilnostmi cerebralne paralize, kompleksnimi komunikacijskimi potrebami oseb s cerebralno paralizo, etičnimi vidiki ter pomenom empatije v profesionalnem odnosu. V tej fazi so pregledovali strokovno literaturo, analizirali avtentične življenjske zgodbe oseb s cerebralno paralizo ter identificirali ključne izzive, povezane s komunikacijo, varnostjo in dostojanstvom pacientov. Pomemben del pripravljalne faze je predstavljalo tudi raziskovanje alternativnih in dopolnilnih komunikacijskih pristopov (AAC), kar je študentom omogočilo poglobljeno razumevanje različnih načinov sporazumevanja pri posameznikih z omejeno verbalno komunikacijo.
V osrednjem delu projekta so bile izvedene simulacijske in problemsko usmerjene učne aktivnosti, pri katerih so študenti razvijali konkretna pedagoška in strokovna orodja. Eden ključnih rezultatov projekta je bil razvoj celovitega modularnega učnega gradiva, ki vključuje deset realistično zasnovanih scenarijev interakcij z osebami s cerebralno paralizo v različnih okoljih, vključno z zdravstvenim sistemom, vsakodnevnimi življenjskimi situacijami ter izobraževalnim okoljem. Za vsak scenarij so bile pripravljene analize slabe in dobre komunikacijske prakse z jasno opredeljenimi komunikacijskimi napakami, etičnimi dilemami in priporočili za ustrezno strokovno ravnanje.
Pomemben dosežek projekta je bil tudi razvoj konkretnih praktičnih orodij za pedagoško in strokovno uporabo. Študenti so pripravili priročnik empatije (Empathy Toolkit), ki vključuje praktične smernice za empatično komunikacijo z osebami s cerebralno paralizo, prepoznavanje najpogostejših komunikacijskih napak, primere ustreznih empatičnih odzivov ter priporočila za vključevanje pacientov v odločanje o lastni obravnavi.
Doprinos projektu predstavlja tudi neposredno sodelovanje z Društvom Sonček Maribor, kar je omogočilo povezovanje akademskega znanja s potrebami prakse. Študenti so preko obiskov partnerja, sodelovanja pri dejavnostih v skupnosti, opazovanja komunikacije v realnem okolju ter prenosa znanja med deležniki pridobili vpogled v vsakodnevne izzive oseb s cerebralno paralizo in njihovih podpornih mrež.
Projekt EMPATHIC-CP predstavlja primer dobre prakse sodobnega visokošolskega izobraževanja, ki presega tradicionalne didaktične pristope in študente aktivno vključuje v reševanje realnih družbenih in zdravstvenih izzivov.
