Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so bolezni srca in ožilja glavni vzrok smrti v razvitih delih sveta. V Sloveniji znaša smrtnost več kot 40 %. Zgodnja diagnostika s presejalnimi testi za te bolezni so ključnega pomena zaradi pravočasnega zdravljenja, ko bolezen še ni napredovala. S projektom želimo raziskati uporabo neinvazivnih diagnostičnih metod, ki se v Sloveniji in v svetu za presejalne preventivne teste še ne uporabljajo, uporabljajo se samo v bolnišničnem zdravljenju. Študenti so spoznali celoten raziskovalni postopek od ideje do realizacije tega preliminarnega pilotnega projekta. Strokovna literatura še ne omenja uporabe teh metod za področje presejalnih (screening) testov. Študenti so spoznavali tako fiziološka stanja kot patofiziološka stanja bolezni obtočil. Diagnostični aparati s svojo neinvazivnostjo omogočajo pogled v procese srca in ožilja, za katere je praviloma rezervirana invazivna diagnostika v bolnišnicah. Študentje so bili v stiku s tehnologijo, do katere sicer ne morejo, in jo testirali.

Kljub različnim nacionalnim preventivnim programom je smrtnost še vedno visoka, zato vidimo priložnost v tehnologiji, ki je neinvazivna in kjer je bil v zadnjem desetletju opažen velik napredek. Gospodarstvo ima potrebo to tehnologijo preizkusiti tudi na področjih, za katere tehnologija ni bila primarnonačrtovana. Gospodarstvo vidi potrebo tudi v dodatnih analizah spremenljivk, ki so izmerjene s to tehnologijo, in kako se aparati obnašajo, če se ne ravna točno po navodilih. V projektu so imeli študentje priložnost delati z aparati izven kliničnega okolja, tako da niso mogli škodovati bolnikom.

Pridobili so znanje iz fizioloških procesov obtočil na način, da so najprej izdelali pregled literature. Sledilo je spoznavanje s samo tehnologijo, nato pa je bil cilj preizkusiti aparate na prostovoljcih in z znanstvenim pristopom ugotoviti, ali se spremenljivke statistično razlikujejo pri poskusih. Testi so bili enostavni in prav tako neinvazivni kot sama tehnologija. Pri prvem testu so udeležencem raziskave dvignili noge (PLR - Passive Leg Raising Test) in na aparatih pogledali, ali so pri tej intervenciji kakšne spremembe. Pri drugem testu so udeleženci raziskave izvedli Valsalva manever – izdihovanje ob zaprtem epiglotisu (EEO – End Expiratory Occlusion Test). Izvedli smo tudi testiranje opreme, kjer namenoma nismo ravnali po pravilih uporabe.