Bolnišnično okolje predstavlja pomembno ekološko nišo in lahko služi kot rezervoar za potencialno patogene mikroorganizme. Bolnišnične tekstilije skupaj z vlago in toploto ustvarijo ustrezne pogoje za rast, širjenje in dolgotrajno preživetje številnih mikroorganizmov, zaradi česar lahko služijo kot vektor navzkrižnega prenosa bolnišničnih okužb. V sodelovanju s podjetjem Prevent Deloza, d.o.o., Celje ter s Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj smo v okviru projekta preučili antimikrobno delovanje tekstilnih materialov za delovna oblačila medicinskega osebja in vpeljali dezinfekcijski postopek nege. V projektu je sodelovalo 9 študentov iz smeri zdravstvena nega, bioinformatika, ekologija z naravovarstvom, biologija ter splošna medicina. Na začetku projekta so se študentje seznanili s proizvodnjo izdelave oblačil. V laboratorijskem okolju smo nato ugotavljali preživetje izbranih potencialno patogenih mikroorganizmov (Staphylococcus aureus (MRSA), Esherichia coli (ESBL), Klebsiella pneumoniae (ESBL) in Enterococcus faecium (VRE), in sicer tako, da smo najprej nanesli različne koncentracije izbranih mikroorganizmov na predhodno sterilizirane tekstilne krpice z in brez antibiotičnega nanosa ter po 24-, 48-, in 72-urni inkubaciji pri sobni temperaturi določili delež preživelih mikroorganizmov. Prav tako smo na analogen način preverili preživetje mikroorganizmov na delovnih oblekah v realnem okolju v bolnišnici in pralnici. Laboratorijski postopek pranja smo nato prenesli v pralnico Splošne bolnišnice Murska Sobota. Odvzeli smo odpadno vodo in analizirali parametre onesnaženja gleda na Uredbo Republike Slovenije. Dobljeni rezultati bodo pripomogli k postavitvi novih razvojnih smernic na področju medicinskih delovnih oblačil. Podatki bodo uporabni tudi za prenos znanja in protokolov nege na končnega uporabnika (bolnica in pralnica).