Razpis: »Javni razpis projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju - Po kreativni poti do znanja 2017 – 2020; 2. odpiranje«
Pedagoški mentorji in koordinatorji na UM FZV:
- Doc. dr. Aleš Fajmut,
- Doc. dr. Andrej Dobovišek,
Ostali sodelujoči:
-
Maja Štiglic.
Partner:
- Maša Hojnik Niderl, Vitiva proizvodnja in storitve d.d.
Študenti:
- Tea Janko
- Špela Fabčič
- Ana Konrad
- Maša Stopinšek
- Tjaša Goltnik
- Kaja Makoter
- Andraž Pauko
- Darin Lah
Javni razpis za izbor operacij se izvaja v okviru Operativnega programa kot neposredna potrditev operacije »Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016 - 2020«, prednostne osi 10.: Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe 10.1: Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja 3: Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema.
V okviru projekta smo v sodelovanju s podjetjem Vitiva, d. d. iz Markovcev pri Ptuju v letu 2019 testirali učinkovitost kurkuminskih formulacij preko zmanjševanja bolečin v mišicah oz. t. i. DOMS (delayed onset muscle soreness) po protokolu dvojno slepo, kontrolirano s placebom na vzorcu 6 oseb z dvema formulacijama Vitive in tremi formulacijami z najvišjo biološko razpoložljivostjo na tržišču. Pri tem smo spreminjali doze zaužitega kurkumina in meritve izvedli 6-krat, pri čemer so testiranci dobili poljubne različne formulacije oz. placebo. Testiranja so pokazala, da kurkumin blago znižuje bolečino (za 1 do največ 3 stopnje na 10 stopenjski lestvici), ki se pojavlja kot DOMS. Ugotovili smo tudi, da se z višanjem doze protibolečinski učinek ne povečuje, kar gre pripisati slabši relativni biološki razpoložljivosti pri velikih dozah, o čemer poročajo tudi znanstveni članki.
S fizikalno-matematičnimi sistemsko-farmakološkimi modeli smo nato proučili potencial sinergističnega učinkovanja bosveličnih kislin in kurkumina v formulaciji s povišano biološko razpoložljivostjo. Bosvelične kisline inhibirajo drugi encim v metabolizmu arahidonske kisline in prav tako kot kurkumin prispevajo k znižanju ravni eikozanoidov. Z metodo masne spektrometrije v povezavi s plinsko kromatografijo (GC-MS) smo skušali določiti koncentracijo kurkumina v vzorcih. Namen je bil, da bi s to napravo lahko kasneje izvajali tudi farmakokinetične meritve na vzorcih krvi. Za ta namen smo kurkumin derivatizirali, da bi ga naredili bolj topnega, hlapnega in temperaturno obstojnega, s čimer bi sploh bila mogoča meritev z GC-MS. Vsi naši poskusi so bili neuspešni. Ugotovili smo, da je kurkumin premalo hlapen in premalo temperaturno obstojen ter je močno podvržen fragmentaciji ob elektronski ionizaciji. Prišli smo do sklepa, da je GC-MS neustrezna metoda za določevanje kurkumina v vzorcih in da bi bil za to potreben masni spektrometer, sklopljen s tekočinsko kromatografijo (LC-MS).