CPR-ambasadorji April do julij 2018
Projekt je sprejet v okviru javnega razpisa »PROJEKTNO DELO Z NEGOSPODARSKIM IN NEPROFITNIM SEKTORJEM - ŠTUDENTSKI INOVATIVNI PROJEKTI ZA DRUŽBENO KORIST 2016–2018«, 2. odpiranje (študijsko leto 2017 - 2018).
Pedagoški mentorji:
- Izr. prof. dr. Miljenko Križmarić,
- Doc. dr. Andraž STOŽER.
Partner:
- Alenka SIMONIČ, dr. med. spec., Zdravstveni dom Ormož
Študenti:
- Nejc CENTRIH
- Martin BOSILJ
- Eva ROTMAN
- Patric RAJŠP
- Domen LORENČIČ
- Tadej KAMPIČ
- Tomaž ŠUEN
- Marja ZAKELŠEK
- Jasna KLEMENČIČ
- Marhunisa PAŠAGIĆ (sodeluje prostovoljno)
Strokovno podporno osebje:
- Maja Štiglic
Javni razpis za dodelitev sredstev se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije - programa »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 – 2018«, 10. prednostne osi »Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, 10.1 prednostne naložbe »Izboljšanje enakega dostopa do vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine pri formalnih, neformalnih in priložnostnih oblikah učenja, posodobitev znanja, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, tudi s poklicnim svetovanjem in potrjevanjem pridobljenih kompetenc« in 10.1.3 specifičnega cilja »Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema«.
Študentski projekt se je usmeril v raziskovanje modela, v katerem so osnovnošolci prevzeli vlogo učitelja temeljnih postopkov oživljanja. Učenci so doma postopke oživljanja predstavili svojim staršem, sorodnikom in sosedom. Informacije o zaključenih tečajih bi lahko učenci pozneje beležili v informacijski sistem, kjer bi šole, občine ali druge zdravstvene službe imele statistični nadzor po celotni državi. Znanje laične populacije o temeljnih postopkih oživljanja lahko prispeva k hitrejšemu in pravilnejšemu ukrepanju pri srčnem zastoju izven bolnišnice, kar lahko vpliva na preživetje obolelih oseb in učinkovitejšo bolnišnično zdravljenje. Z učenjem otrok v zgodnjem obdobju pripomoremo h kontinuiranemu izobraževanju in obnavljanju znanja ljudi v različnih starostnih obdobjih. V projektu smo analizirali različne simulatorje, ki bi jih lahko uporabljali za učenje temeljnih postopkov oživljanja. Osredotočili smo se na analizo simulatorjev, ki so uporabni pri učenju otrok v osnovnih šolah in nudijo osnovne možnosti kot so ventilacija, realna simulacija stisov prsnega koša (ustrezna globina, zvok in upornost/podajnost), fizična oblika simulatorjev in cenovna dostopnost.
Z izvedenim pilotnim projektom smo orisali možnosti vključitve takšnega prenosa znanja v osnovne šole in nadaljnje širjenje med populacijo laikov s pridobivanjem povratnih informacij o statusu poučenosti. To bi vsekakor lahko prispevalo k ozaveščenosti glede temeljnih postopkov oživljanja in stopnji pripravljenosti pomagati sočloveku. Z morebitno željo po širitvi projekta na nacionalno raven je cilj sistematično zajetje celotne populacije ljudi v Sloveniji, prav otroci pa bi bili ključni akterji pri podajanju usvojenega znanja. Žal zamisel projekta kljub enostavnem matematičnem izračunu ni bila opažena za nadaljevanje projekta: po podatkih Ministrstva za šolstvo je v državi 452 osnovnih šol. Če ima vsaka osnovna šola samo 10 CPR-ambasadorjev, predstavlja to 4520 motiviranih učiteljev, in če vsak samo v ENEM tednu nauči 5 štiričlanskih družin v okolju, kjer živi, pridemo do 90.400 (4520 x 5 x 4 = 90.400) ljudi, ki jim je v enem tednu predstavljen postopek CPR in računalniško zaveden v podatkovni bazi.