Delovna mesta in delo v njihovih okoljih so vir obremenitev, ki vplivajo na človeka. Obremenjenost telesa je običajno prilagojena spolu in starosti osebe. Ko preučujemo delovno mesto, se moramo zavedati, da ergonomsko pravilno oblikovano delovno okolje pripomore k boljšemu počutju in večji človeški učinkovitosti. Ko govorimo o starosti človeka na delovnem mestu, ne smemo pozabiti, da je najpogostejše sodobno delovno mesto mladih vezano na računalnik in njegove periferne enote. Obremenitve, ki vstopajo iz okolja in vplivajo na človeka, je potrebno opredeliti in ovrednotiti. Z ustreznim ergonomskim načrtovanjem in ergonomsko ureditvijo delovnega mesta lahko preprečimo poškodbe na delovnem mestu, ki utegnejo povzročiti dolgotrajno delovno nezmožnost ter prispevamo k večji produktivnosti in humanizaciji dela. Pri oblikovanju oziroma načrtovanju delovnega okolja je treba v največji mogoči meri upoštevati individualne značilnosti zaposlenih, telesne dimenzije zaposlenih (antropometrija) in gibanje, ki ga opravlja v času dela na delovnem mestu. V projektu smo se osredotočili na človeka, nato pa skrbno načrtovali in predvideli, kako bo videti delovno mesto. Ravno delovno mesto oziroma delovno okolje mora biti zdravo in varno ter prilagojeno osebi, ki bo v njem delala. Danes se na primer zavzemamo, da naj človek v sedečem položaju sedi tako, da je medvretenčni prostor v spodnjem delu hrbtenice čim manj obremenjen. Najprimernejši in najustreznejši položaj, ki ustreza takim zahtevam je, ko v kolku in kolenih izmerimo kot približno 120°. Tak položaj ustreza sedenju tudi v avtomobilu. Človek v svojem 8-urnem delovnem dnevu nikakor ne more in ne sme vztrajati v enem samem položaju, pač pa mu je potrebno zagotoviti čim več dinamičnih gibov.

Študenti so v projektu analizirali vpliv človeških in okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na naloge zaposlenih v podjetju, ter analizirali uporabo obstoječih ergonomsko tehničnih pripomočkov na specifičnem delovnem mestu. Ocenili so antropometrijo in fiziologijo človeškega telesa ter izvedli meritve izbranega specifičnega delovnega mesta. Ugotavljali so vzroke za pojav bolečin v spodnjem delu hrbtenice pri zaposlenih in vlogo gibalne aktivnosti v preventivi za preprečevanje pojava bolečine v spodnjem delu hrbtenice. Uvedli so praktične ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj z uporabo ergonomsko-tehničnih pripomočkov in pravilne telesne drže.