Laura Lešnik, Reggio Emilia, Italija, PRAKSA

»Začetek moje izmenjave na urgentnem oddelku v Italiji ni bil brez izzivov – na začetku sem imela nekaj zapletov glede stanovanja, kar me je nekoliko obremenjevalo. K sreči sem to hitro razrešila in se nato popolnoma osredotočila na prakso. Od prvega dne so me tam toplo sprejeli; osebje je bilo prijazno, potrpežljivo in pripravljeno pomagati, kar mi je zelo olajšalo prilagajanje v novem okolju.

Prvotni jezikovni izzivi so bili prisotni, saj italijanščine ne govorim tekoče, a sem skozi vsakodnevno delo in pogovore z osebjem ter pacienti znatno izboljšala svoje jezikovne sposobnosti. Italijani so bili vedno pripravljeni pomagati in potrpežljivo razložiti, kadar sem karkoli razumela narobe ali nisem bila prepričana. 

Delo na urgenci mi je bilo izjemno blizu, saj ta oddelek resnično obožujem. Pravzaprav sem lahko hitro primerjala sistem dela v Italiji s tistim, ki ga dobro poznam iz svoje izkušnje kot študentka na urgentnem centru v Sloveniji. Opazila sem številne razlike, predvsem v organizaciji in načinu dela, ki pa mi je pomagalo, da sem razširila svoj pogled na urgentno medicino.

Italijanski sistem je sicer precej drugačen, a to me je samo še bolj motiviralo, da se prilagodim in čim več naučim. V hitro spreminjajočem se okolju urgence sem postopoma pridobivala samozavest in samostojnost, predvsem zaradi podpore in zaupanja mentorjev in sodelavcev.

Ta izmenjava mi je omogočila neprecenljive izkušnje, ki jih bom z veseljem uporabila tudi v svojem nadaljnjem delu doma. Hvaležna sem za vse, kar sem se naučila, in za prijateljstva, ki sem jih sklenila. Prav tako sem izboljšala svojo italijanščino, kar mi bo še dodatno pomagalo pri bodočih izzivih.

Delo na urgenci v Italiji ni bilo le strokovno izpopolnjevanje, ampak tudi osebna rast, ki me je utrdila v prepričanju, da je to področje, kjer želim nadaljevati svojo kariero.«

Laura Lešnik