Laura Lešnik, Bolnišnica Rimini, Italija, PRAKSA

Za Erasmus+ prakso sem se odločila, ker me že od začetka študija zanima delo v urgentni medicini in delovanje zdravstvenih sistemov v različnih državah. Želela sem pridobiti nova strokovna znanja, izboljšati svoje praktične spretnosti ter spoznati drugačne pristope k obravnavi pacientov. Poleg strokovnega razvoja sem si želela tudi osebne rasti, novih izkušenj in priložnosti za življenje v mednarodnem okolju.

Praktično usposabljanje sem opravljala od aprila do 4. junija v urgentnem centru (Pronto Soccorso) v Riminiju v Italiji. Ker sem pred tem že tri mesece preživela na Erasmus izmenjavi v Italiji, sem državo in kulturo že nekoliko poznala, vendar sem želela svojo izkušnjo še poglobiti. Italijo sem izbrala zaradi kakovostnega zdravstvenega sistema, možnosti dela v dinamičnem okolju urgentnega centra ter priložnosti za izboljšanje znanja italijanskega jezika. Prav tako me je privlačil njihov pristop k timskemu delu in odnosu do pacientov, ki sem ga želela spoznati tudi v praksi.

Praktično usposabljanje sem opravljala v urgentnem centru (Pronto Soccorso) v bolnišnici v Riminiju, kjer sem bila vključena v vsakodnevno delo zdravstvenega tima. Že ob prihodu sem opazila, da je način dela nekoliko drugačen kot v Sloveniji. Organizacija dela je bila zelo učinkovita, veliko poudarka pa je bilo na komunikaciji, sodelovanju in dobrem odnosu med vsemi člani ekipe. Celotno osebje me je sprejelo zelo toplo in mi že od začetka pomagalo pri vključevanju v delovni proces. Zaradi njihove prijaznosti in podpore sem se hitro počutila kot del kolektiva, kar mi je omogočilo kakovostno učenje in pridobivanje novih izkušenj.

Delo v urgentnem centru je bilo zelo dinamično in raznoliko, saj sem imela možnost spremljati obravnavo pacientov z različnimi zdravstvenimi težavami. Sodelovala sem pri vsakodnevnih nalogah medicinskih sester ter spremljala celoten potek dela od sprejema pacienta do nadaljnje obravnave. Posebej zanimiv del prakse je bilo opazovanje triažnega sistema, kjer medicinske sestre ocenijo nujnost pacientovega stanja in določijo prednostno obravnavo. Tako sem bolje razumela pomen hitrega prepoznavanja resnosti zdravstvenega stanja, odgovornosti in kliničnega razmišljanja v urgentni medicini.

Med prakso sem izvajala in pomagala pri različnih osnovnih postopkih, kot so merjenje vitalnih funkcij, izvajanje elektrokardiogramov (EKG), spremljanje pacientov ter priprava materiala za različne posege. Imela sem možnost opazovati delo pri odvzemih krvi, vstavljanju perifernih venskih kanalov in drugih postopkih, ki so del vsakodnevne urgentne obravnave. S tem sem pridobila boljši vpogled v praktično delo medicinske sestre v urgentnem okolju ter povezala teoretično znanje s klinično prakso.

Posebej dragocene so bile izkušnje pri spremljanju pacientov z akutnimi zdravstvenimi stanji. Opazovala sem obravnavo pacientov s srčno-žilnimi težavami, poškodbami, dihalnimi stiskami in drugimi nujnimi stanji. V takšnih situacijah sem spoznala, kako pomembni so hitri odzivi, dobra organizacija in učinkovito timsko delo. Urgentna medicina zahteva veliko zbranosti in sposobnost mirnega delovanja tudi v stresnih okoliščinah, kar sem lahko skozi prakso še dodatno razvijala.

Med prakso sem se srečala tudi s primeri, ki so mi dali širši vpogled v delo urgentnega centra. Opazila sem, da se zdravstveni delavci pogosto srečujejo tudi s pacienti po poškodbah zaradi nasilja, z zlorabo različnih substanc ter z drugimi socialnimi problemi, ki vplivajo na njihovo zdravstveno stanje. Takšne situacije so mi pokazale, da delo v urgentni medicini ne vključuje le zdravljenja telesnih težav, ampak zahteva tudi veliko razumevanja, potrpežljivosti in sposobnosti komunikacije z ljudmi iz različnih življenjskih okolij.

Posebej nepozabna izkušnja je bila množična nesreča po požaru, pri kateri je bilo v urgentni center pripeljanih 17 pacientov. Čeprav na srečo ni prišlo do hujših posledic, sem lahko opazovala, kako pomembna sta dobra organizacija in usklajeno delovanje celotnega zdravstvenega tima v takšnih situacijah. Ta dogodek mi je omogočil vpogled v delo urgence ob večjem številu pacientov ter še dodatno poudaril pomen hitrega odziva, timskega dela in jasne komunikacije.

Ena največjih razlik, ki sem jo opazila med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom, je bilo sodelovanje med različnimi zdravstvenimi poklici. V Italiji sem zaznala zelo močno sodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami, kjer sta obe poklicni skupini delovali kot enoten tim. Komunikacija je bila bolj neposredna, sodelovanje pa bolj povezano. Takšen način dela mi je bil zelo všeč, saj verjamem, da lahko najboljšo oskrbo pacientu zagotovimo takrat, ko vsi člani zdravstvenega tima med seboj sodelujejo in se spoštujejo.

Velik vtis name je naredil tudi odnos zdravstvenih delavcev do pacientov. Opazila sem, da so veliko pozornosti namenjali ne le zdravstveni obravnavi, ampak tudi občutku varnosti in udobja pacienta. Pogosto so uporabljali tople izraze, kot so »tesoro«, »caro« ali »amore«, kar je ustvarjalo bolj oseben in pomirjujoč odnos. V primerjavi s Slovenijo, kjer je komunikacija pogosto bolj formalna in profesionalna, sem italijanski pristop doživela kot bolj človeški in čustveno podporen. Menim, da takšen način komunikacije pacientom pomaga zmanjšati strah in stres ter izboljša njihovo celotno izkušnjo zdravstvene obravnave.

Pomemben del moje Erasmus izkušnje je predstavljalo tudi sporazumevanje v italijanskem jeziku. Čeprav sem pred tem že tri mesece živela v Italiji in sem jezik dobro razumela, sem imela še vedno izzive pri tekočem govorjenju. Ker večina pacientov ni govorila angleško, sem morala pri vsakodnevnem delu uporabljati predvsem italijanščino. Sčasoma sem postala bolj samozavestna pri komunikaciji, izboljšala svojo medicinsko terminologijo in se naučila bolj jasno razlagati zdravstvene postopke pacientom. Pri tem so mi bili sodelavci v veliko pomoč, saj so bili potrpežljivi in so mi vedno pomagali, kadar sem potrebovala dodatno razlago.

Poleg strokovnih izzivov sem se na začetku bivanja srečala tudi s težavo pri nastanitvi. Kljub podpisani pogodbi se oseba, pri kateri sem imela urejeno stanovanje, po prihodu ni več odzivala. Zaradi nastale situacije sem se obrnila tudi na policijo, kjer so mi pojasnili, da so podobni primeri žal precej pogosti in da v dani situaciji ne morejo neposredno ukrepati. Prve dni sem zato preživela v hotelu, medtem ko sem iskala novo nastanitev. Čeprav je bila situacija zelo stresna, nisem obupala in sem uspela najti novo stanovanje ter nadaljevati svojo Erasmus izkušnjo. Ta izkušnja me je naučila samostojnosti, prilagodljivosti in zaupanja vase tudi v nepredvidenih okoliščinah.

Poleg dela v bolnišnici je pomemben del moje izkušnje predstavljalo tudi življenje zunaj kliničnega okolja. Pridružila sem se skupnosti ESN, kjer sem spoznala študente iz različnih držav in kulturnih okolij. Sodelovala sem pri različnih dogodkih in aktivnostih, kar mi je omogočilo ustvarjanje novih prijateljstev ter boljše spoznavanje italijanske in drugih kultur. V prostem času sem raziskovala Rimini, obiskovala lokalne dogodke, tržnice in okušala tradicionalno italijansko kulinariko.

Celotna izkušnja mi je omogočila pomembno osebno in strokovno rast. Naučila sem se večje samostojnosti, prilagodljivosti in samozavesti pri delu v tujem okolju. Erasmus praksa v urgentnem centru je še dodatno utrdila mojo željo po delu na področju urgentne medicine in mi pokazala, kako pomembno je nenehno izobraževanje ter pripravljenost na nove izzive.

Erasmus+ praksa v urgentnem centru v Riminiju je bila ena izmed najpomembnejših in najbolj dragocenih izkušenj v času mojega študija. Pridobila sem veliko strokovnega znanja, izboljšala svoje komunikacijske in jezikovne sposobnosti ter spoznala drugačen način organizacije zdravstvene oskrbe. Delo v mednarodnem okolju mi je omogočilo nov pogled na zdravstveno nego in pomen učinkovitega sodelovanja med člani zdravstvenega tima.

Poleg strokovnega razvoja sem osebnostno zelo napredovala. Naučila sem se prilagajati novim situacijam, samostojno reševati težave in zaupati vase tudi v zahtevnih okoliščinah. Kljub začetnim težavam z nastanitvijo je celotna izkušnja presegla moja pričakovanja in mi dala veliko nepozabnih spominov.

Praksa je še dodatno utrdila mojo željo po delu v urgentni medicini ter me spodbudila k razmišljanju o nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju ali delu v tujini. Erasmus+ zame ni predstavljal le strokovne prakse, temveč tudi pomembno življenjsko izkušnjo, ki mi bo koristila tako na osebni kot poklicni poti.