Ema Jugovic, Lizbona, Portugalska, KIP

Potovanje v Lizbono in tematika KIP, ki me zanima. Slišalo se je kot dobra priložnost za pridobivanje novih spoznanstev in uporabnega znanja. Tako se je začelo.

Na KIP sem se odpravila edina iz naše Univerze. Priznati moram, da me je to dejstvo malo strašilo, ampak definitivno zdaj vidim to priložnost kot izredno pozitivno.

Priznam, da sem se v tednu izmenjave neštetokrat izgubila, ampak ko spregledaš je v tem prav poseben čar. Izgubljaš se po mestu, med ljudmi, izgubiš se celo v kreiranju svojih lastnih angleških stavkov. Sprva se ustrašiš, potem pa si vzameš par minut, da zadihaš in opaziš, da si na tak način odkril kotičke mesta, ki jih z zemljevidom ne bi našel, da spoznaš neverjetne ljudi iz različnih delov sveta, obarvane z različnimi kulturami, navadami in jeziki, tuji jezik pa ti počasi začne pronicati v tvoje misli in se udomači.

V okviru šole smo imeli aktivnosti od 9.00 do 17.00, nekaj teorije in običajno popoldan še uporabo tega znanja v praksi. Učili smo se predvsem o fizičnih travmah pacientov in pristopu do njih kot reševalec. Kar se tiče družabnih dogodkov izven šole, smo en večer v okviru programa namenili spoznavanju celotne skupine v prijetni restavraciji, drugače pa smo si popoldneve načrtovali sami z obiskom mesta, večeri na obali ali pa preprostem in osvežujočem kopanju v bazenu zraven naše nastanitve in prijetnemu klepetu.

Med vsemi aktivnostmi in zabavi si zlahka pozabil na čas, ampak kmalu je prišel petek in s tem odhod domov. Izredno sem hvaležna za to izkušnjo in jo toplo priporočam vsem, ki so pripravljeni stopiti iz svoje cone udobja in okusiti drugo kulturo in se naučiti novih znanj.