Education in Mental Health for Nurses in Home and Residential Care (EDU-MENT)

Erasmus+

Trajanje: 1.10.2023-30.9.2026

 

Vodji projekta na UM FZV:

  • Izr. prof. dr. Dominika Vrbnjak,
  • Prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Majda Pajnkihar.

Sodelujoči:

  • Predav. Martina Horvat,
  • Ajda Demšar,
  • Suzana Koštomaj,
  • Tatjana Ribič.

 

Partnerji:

  • UMIT TIROL - University for Health Sciences, Medical Informatics and Technology, Avstrija
  • Hafelekar Unternehmensberatung Schober GmbH, Avstrija
  • University of Cyprus,  Ciper
  • Agecare LTD, Ciper

 

VSEBINA PROJEKTA

Projekt EDU-MENT se osredotoča na izboljšanje psihosocialnega zdravja starejših ljudi v ustanovah za dolgotrajno oskrbo z uvedbo in uporabo digitalnih presejalnih orodij za zgodnje odkrivanje psihosocialnih vedenjskih sprememb. Cilj te pobude je obravnavati vse večje izzive pri oskrbi starejših, zlasti pri obvladovanju psiholoških in socialnih sprememb ter optimizirati kakovost oskrbe z inovativnimi pristopi in boljšim usposabljanjem negovalnega osebja brez psihiatrične izobrazbe.

Ozadje in cilji

Projekt se je začel izvajati zaradi vse večjih potreb po oskrbi starejših odraslih, zlasti tistih s psihosocialnimi težavami in težavami v duševnem zdravju. Cilj je zgodnje prepoznavanje in reševanje teh težav, zlasti v Avstriji, Sloveniji in na Cipru, kjer starajoče se prebivalstvo močno obremenjuje sistem oskrbe. Cilji projekta vključujejo:

  • Razvoj in izvajanje digitalnih presejalnih orodij za zgodnje odkrivanje psihosocialnih težav.

  • Usposabljanje zaposlenih v zdravstveni negi za prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih vedenjskih sprememb.

  • Spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja v ustanovah za dolgotrajno oskrbo.

  • Izboljšanje kakovosti oskrbe s kontinuiranim usposabljanjem in praktičnimi ukrepi.

  • Praktično izvajanje in ocenjevanje razvitih rešitev, zlasti digitalnih orodij za presejanje in programov usposabljanja.

Ključne ugotovitve

Raziskava pregleda in analiza dokumnetacije v Avstriji, Sloveniji in na Cipru

  1. Duševno zdravje pri starejših odraslih: duševno zdravje ima osrednjo vlogo pri dobrem počutju starejših odraslih. V vseh treh državah se skupni izzivi, kot so depresija, demenca in anksiozne motnje, povečujejo zaradi osamljenosti in socialne izolacije.


    • Avstrija ima dobro vzpostavljen sistem dolgotrajne oskrbe, vendar se spopada s pomanjkanjem specializiranega osebja in nezadostnim financiranjem na področju duševnega zdravja. Nacionalni programi, kot je nacionalni program za preprečevanje samomora, so namenjeni odpravljanju teh pomanjkljivosti.

    • Slovenija se sooča tudi z naraščajočim številom starejših prebivalcev s težavami v duševnem zdravju. Kljub močnemu pravnemu okviru in nacionalnim programom je vključevanje psihiatričnih storitev v primarno zdravstveno varstvo omejeno.

    • Na Cipru je sistem oskrbe, kateri temelji predvsem na družini in pomanjkanje uradnih ustanov za oskrbo. Nezadostno usposabljanje za obravnavo psihosocialnih vprašanj pri starejših odraslih ostaja velik problem.

  2. Dejavniki tveganja in socialni učinki:


    • Socialna izolacija, kronične bolezni in finančne obremenitve so skupni dejavniki v vseh treh državah, kateri prispevajo k poslabšanju duševnega zdravjastarejših odraslih.

    • Zloraba substanc in travmatične izkušnje (zlasti na Cipru zaradi invazije leta 1974) še poslabšajo težave z duševnim zdravjem starejšega prebivalstva.

    • Vse tri države poudarjajo pomen socialne podpore in vključevanja za ublažitev vpliva teh dejavnikov tveganja.

  3. Trenutne strukture in viri oskrbe: Infrastruktura oskrbe v vseh treh državah je pod pritiskom. Dostop do psihiatrične oskrbe je boljši v Avstriji in Sloveniji, medtem, ko na Cipru primanjkuje formalnih podpornih mrež. V vseh treh državah je potrebno nujno izboljšati usposabljanje na področju skrbi za duševno zdravje in uvajanje standardizirana presejalna orodja.

Ključne ugotovitve - terenska raziskava v Avstriji, Sloveniji in na Cipru

S terensko raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako oskrbovalci v Avstriji, Sloveniji in na Cipru obvladujejo psihosocialne vedenjske spremembe pri starejših pacientih. Intervjuji s 36 strokovnjaki so pokazali naslednje ugotovitve:

  1. Trenutne prakse in izzivi:
    • V Avstriji ni standardizirane uporabe digitalnih orodij. Negovalci se zanašajo na neposredno opazovanje in timsko komunikacijo. Zaradi pomanjkanja usposabljanja in orodij je zgodnje odkrivanje težavno.
    • Slovenski zdravstveni strokovnjaki uporabljajo kognitivne teste, digitalna orodja pa se uporabljajo le v omejenem obsegu. Nujno je potrebno kontinuirano izobraževanje in vključevanje digitalnih tehnologij.
    • Na Cipru se zdravstevni strokovnjaki zanašajo na neposredna opažanja brez formalnih orodij, kar vodi k manj učinkoviti oskrbi.
  2. Spretnosti in kompetence: zdravstvevni strokovnjaki v vseh treh državah so poudarili potrebo po izboljšanju  spretnosti na področju psihosocialne oskrbe, vključno z:
    • boljšim interdisciplinarnim sodelovanjem med zdravstvenimi strokovnjaki, zdravniki in psihologi.
    • kontinuiranim usposabljanjem za obvladovanje psihosocialnih izzivov, kot so agresija, depresija in upad kognitivnih sposobnosti.
  3. Vključevanje digitalnih orodij:
    • obstaja jasno povpraševanje po standardiziranih digitalnih orodjih, katere lahko zdravstveni strokovnjaki zlahka uporabljajo za prepoznavanje psihosocialnih sprememb. Orodja morajo biti uporabniku prijazna in prilagodljiva različnim okoljem oskrbe v Avstriji, Sloveniji in na Cipru.
  4. Organizacijske in izobraževalne pomanjkljivosti:
    • Avstrija in Slovenija potrebujeta celovitejše izobraževalne programe na področju psihosocialnega zdravja, medtem, ko mora Ciper odpraviti pomanjkanje
      sredstev in promoviranje bolj strukturiranega pristopa k oskrbi.
    • za odpravo vrzeli na področju psihosocialne oskrbe v vseh treh državah sta potrebna kontinuirano usposabljanje in specialno izobraževanj

Sklepi in priporočila

  1. Razvoj standardiziranih presejalnih orodij (WP 3): v vseh treh državah primanjkuje enotnih orodij za odkrivanje psihosocialnih sprememb. Razviti je potrebno digitalno platformo, katera bo uporabniku prijazna in prilagodljiva različnim potrebam institucij ter bo omogočala zgodnje odkrivanje psihosocialnih težav pri starejših odraslih.

  2. Izvajanje programov usposabljanja (WP 4): kontinuirani profesionalni razvoj in interdisciplinarno usposabljanje sta nujna, da bi zdravstvene osebje pridobilo znanja in spretnosti, potrebne za obvladovanje zapletenih psihosocialnih vedenj. Usposabljanje mora zajemati tehnične vidike uporabe orodij in socialne veščine, kot sta empatija in komunikacija.

  3. Testiranje in izvajanje rešitev (WP 5): digitalna orodja za presejanje in programe za usposabljanja je potrebno testirati in ovrednostizi, da se zagotovi njihova učinkovitost. Faza praktičnega izvajanja bo pokazala, kako dobro je mogoče te inovacije vključiti v vsakodnevno delovanje ustanov za oskrbo in kakšen je njihov vpliv na izboljšanje kakovosti oskrbe.

Povzetek ukrepov za izboljšanje:

  • uvedba digitalnih orodij za presejanje za zgodnje odkrivanje psihosocialnih težav in težav v duševnem zdravju, kar bo zaposlenim v zdravstveni negi omogočilo proaktivno ukrepanje.

  • Regularno usposabljanje, katero bo negovalce opremilo s potrebnimi veščinami za  obvladovanje psihosocialnih sprememb, učinkovito uporabo digitalnih orodij in spodbujanje sodelovanja v interdisciplinarnih skupinah.

  • Interdisciplinarno sodelovanje za zagotavljanje individualnega pristopa k oskrbi starejših pacientov  s kompleksnimi psihosocialnimi potrebami in potrebami na področju duševnega zdravja.

  • kontinuirano spremljanje in ocenjevanje individualnih načrtov oskrbe in orodij za presejanje, da se zagotovi njihova prilagodljivost in odzivnost na potrebe pacientov.


https://linktr.ee/edumentproject

Datum začetka (in konca): 
2023 do 2026