Clarisa KUZMA, Tripoli, Grčija, PRAKSA

V zimskem obdobju od 15.9.2019 do 15.11.2019 sem opravljala prakso iz področja kirurgije v Splošni bolnišnici Tripoli. Prvih 30 dni sem bila na oddelku za kirurgijo. Prakso sem opravljala od ponedeljka do petka s pričetkom ob 8. uri. Način dela je bil vsak dan podoben. Zjutraj sem pacientom izmerila krvni tlak in pomagala pri aplikaciji medikamentozne terapije. Sledila je vizita kjer smo opravili prevez rane, pregledali kako se celi, povprašali o počutju pacienta. Če je bilo potrebno, sem pacientom odvzela kri za laboratorijske preiskave. Nadaljevali smo z nego pacientov in priprave na operacije, ki je zajemal britje mesta operacije, povijanje nog z elastičnim povojem, psihološka priprava pacienta. Pacientom sem nato izmerila krvni sladkor pri katerih je bilo to potrebno in aplicirala inhalacijsko in medikamentozno terapijo po naročilu zdravnika. Ko so pacienti prišli iz operacije na oddelek, sem jim izmerila krvni tlak in telesno temperaturo. Do pacientov sem hodila samostojno. Veliko oviro je predstavljalo komuniciranje, saj pacienti niso razumeli angleško. Tako sem se naučila osnovne grške besede o intervencijah, ki sem jih pri pacientih najpogosteje izvajala. Kljub slabši komunikaciji s pacienti, nisem prejela slabe kritike ali začudenih pogledov. V bolnišnici so večji poudarek posvetili duhovni oskrbi. Pacienti, ki so to želeli so jih lahko obiskali duhovniki. To je velik pomen predstavljalo pacientom predvsem s paliativno oskrbo. Svojci so paciente lahko obiskovali kadarkoli, točnega časa obiskov nimajo zastavljenega. Veliko krat se je zgodilo, da je svojec tako prespal v bolnišnici na zložljivih naslonjačih. Oddelek so morali zapustiti edino v času vizite. S prakso sem zaključila ob 16 uri. Naslednjih 15 dni sem bila v operacijskem bloku. Na začetku so me poučili o sterilnosti, oblačenju v OP, kirurškem umivanju rok. Osebje zaposleno v operacijski sobi je v večjem številu govorilo angleščino, predvsem zdravniki. Videla sem veliko različnih operacij, ki so me veliko naučile, saj mi je bilo lažje razumeti post operativno nego. Imela sem tudi priložnost asistiranja pri sami operaciji, kjer me je vodil zdravnik. Tekom operacije mi je razložil tudi operativni poseg. Poučili so me o zdravilih, ki jih uporabljajo pri splošni anesteziji in mi dali priložnost, da sem jih lahko tudi samostojno aplicirala po naročilu zdravnika. Naučila sem se grška imena osnovnih instrumentov, ki jih uporabljajo pri operacijah in tako lahko tudi samostojno sodelovala pri operaciji kot instrumentarka. V času opravljanja prakse je izziv predstavljalo sporazumevanje v timu, saj veliko zaposlenih ni govorilo angleško. Za sporazumevanje smo si pomagali z spletnim prevajalnikom. Ker sem tekom dni spoznala njihov delovni proces, se vključila v njihov tim, mi pogovorni jezik ni predstavljal večje ovire. Bi pa bilo lahko bolje, če bi vsak dan v izmeni bil vsaj en zdravstveni delavec, ki razume angleško. Tako bi mi lahko razložili veliko več stvari. Ne glede na vse izzive, mi bo izmenjava za vedno ostala v spominu in jo priporočam tudi ostalim študentom, saj veliko doprinese k osebnemu in strokovnemu razvoju.